Posledice krvnih strdkov, kot so možganska kap, venska trombembolija, pljučna embolija, globoka venska tromboza, ogrožajo veliko ljudi. Tako je denimo venska trombembolija vzrok za deset odstotkov smrti v bolnišnicah. Zaradi strdka, ki pride v pljuča – pljučne embolije – v EU vsako leto umre dvakrat več bolnikov kot zaradi aidsa, raka dojke in prostate ter prometnih nesreč skupaj. Posledica krvnega strdka, ki pristane v možganih, je možganska kap, ki je v Evropi in tudi Sloveniji tretji vzrok smrti. Za globoko vensko trombozo je glavni dejavnik tveganja obsežna kirurška operacija: bolniki, ki imajo zamenjavo kolčne ali kolenske proteze in ne prejemajo zdravil proti strjevanju krvi, imajo kar 40 do 60 odstotkov tveganja, da zbolijo za globoko vensko trombozo, so opozorili na tiskovni konferenci, posvečeni preprečevanju in zdravljenju posledic krvnih strdkov.
Usodna pljučna embolija
Tromboze delimo glede na žilo, ki jo strdek prizadene, na venske in arterijske. Globoka venska tromboza je bolezen, ki jo povzroči delna ali popolna zapora ven, običajno na nogi. Bolnik to opazi tako, da noga oteče in je boleča. Glavni zaplet v zgodnjem poteku tromboze je pljučna embolija. Ta nastane, če se strdek iz vene utrga in ga v krvnem obtoku zanese v pljuča, kjer lahko zapre žilo – ta zaplet pa je za bolnika lahko usoden v zelo kratkem času, je opozorila dr. Nina Vene Klun, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. V poznem poteku venska tromboza povzroča predvsem potrombotični sindrom, zaradi česar noga še leta po bolezni zateka in je boleča, na nogi pa lahko nastanejo tudi dolgotrajne boleče razjede. Venska tromboza je tretja najpogostejša žilna bolezen. Zboli en bolnik na tisoč oseb na leto, v Sloveniji to pomeni vsaj 2000 bolnikov v enem letu.
Bolezen zdravijo z zdravili, ki zavrejo strjevanje krvi. Zdravljenje je doslej potekalo tako, da so bolezen začeli zdraviti z zdravili, ki so jih dajali z injekcijo pod kožo. Injekcije je bolnik dobival 5 do 7 dni, s čimer so želeli preprečiti rast strdka, nastanek pljučne embolije in zmanjšanje bolnikovih težav. Sočasno so večino bolnikov začeli zdraviti tudi z zdravilom v obliki tablete, zaviralcem vitamina K, ki ga bolnik pozneje dobival predvsem zato, da bi preprečili ponovitev bolezni. To zdravljenje je zahtevno, saj mora bolnik redno hoditi na laboratorijske kontrole. Od nedavna je na voljo tudi novo antikoagulacijsko zdravilo, ki ima nekatere prednosti: hiter učinek delovanja in ni potrebno začetno zdravljenje z injekcijami. Ker zdravila ni treba prilagajati bolniku, niso potrebne pogoste laboratorijske kontrole, to pa pomeni tudi razbremenitev bolnika, svojcev in zdravstvenega osebja, je povedala zdravnica.
Ko se kri vrtinči v srcu
Pri arterijski trombozi govorimo o strdku, ki nastane v srcu in ga lahko odnese v možgane, kjer povzroči možgansko kap. Najpogostejši vzrok za to, da nastane strdek v srcu, je atrijska fibrilacija. Bolniki z atrijsko fibrilacijo imajo petkrat večje tveganje, da doživijo možgansko kap, kot ljudje brez te motnje. Možganska kap povzroča visoko smrtnost, pri bolnikih, ki ta zaplet preživijo, lahko povzroča tudi hudo invalidnost, je opozorila prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, odgovorna pa je tudi za žilno pogojeno demenco in veliko invalidnosti zaradi depresije in epilepsije. Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma: zaradi nepravilnega utripanja se kri v srcu, zlasti atriju, začne vrtinčiti, ker ni normalnega pretoka krvi, se ob tem delajo krvni strdki, ti lahko odpotujejo iz srca in zamašijo eno od žil. Večji kot je strdek, večjo škodo naredi, je pojasnila zdravnica. V Sloveniji ima atrijsko fibrilacijo en do dva odstotka ljudi, to je 20.000 do 40.000 ljudi. Atrijska fibrilacija je odgovorna za 20 do 25 odstotkov vseh ishemičnih možganskih kapi. V Sloveniji vsako leto za možgansko kapjo zboli 4500 ljudi; 85 odstotkov kapi je ishemičnih, četrtino teh pa povzroči atrijska fibrilacija, je ponazorila Žvanova.
Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje atrijske fibrilacije. Enostavno jo lahko zaznamo z merjenjem utripa srca, ki ga lahko ljudje opravljajo doma. Ko ugotovijo, da srce nepravilno utripa, lahko družinski zdravnik naredi EKG; če se obdobja nepravilnega utripanja srca ponavljajo, je pomembno, da zdravnik pacienta napoti do internista, ta pa lahko bolnika napoti na 24-urno ali daljše snemanje srčnega utripa. Danes velja, da je atrijska fibrilacija, ki se pojavlja samo občasno, enako nevarna za možgansko kap kot stalna atrijska fibrilacija, čeprav te navadno ljudje ne jemljejo tako resno, je opozorila Žvanova.
Dosedanje zdravilo proti strjevanju krvi je preprečilo kar 64 odstotkov možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo. Bolnike so spremljali v antitrombotičnih ambulantah in predvidevajo, da je dobro kontroliranih polovica bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Že prej omenjeno novo zdravilo bodo lahko jemali tudi bolniki, ki niso mogli jemati dosedanjega zdravila.
