Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v Svetovalnici za prvo psihološko pomoč v stiski želijo odrasle in mladostnike spodbuditi k treznemu odnosu do alkohola v prazničnem decembru. Z nižjo toleranco do pitja alkohola bi odrasli gotovo pozitivno vplivali tudi na odnos mladih do alkohola. Zelo dobro in povsem normalno je, če človek alkohola sploh ne pije, navajajo.
Ena od pozitivnih lastnosti alkohola je, da deluje na razpoloženje, a tu je tudi njegovo prekletstvo. Pod vplivom alkohola lahko postanemo bolj sproščeni, pogumnejši, zgovornejši, spremeni se delovanje možganov. Alkohol s krvjo potuje v vse organe človeškega telesa, pri nosečnici tudi do ploda v maternici. Ker se telo na alkohol prilagaja, ga je za isti učinek omame treba popiti vedno več. Če vam je za omamo na začetku zadoščala že minimalna količina alkohola, na primer deciliter vina, boste po večletnem rednem uživanju alkohola za to potrebovali več litrov vina na dan ali pa liter in več žganja.
»V življenju vsakega posameznika gre za osebno izbiro, za osebno odločitev, za kakšen odnos do alkohola se bo odločil. Pomembno je, da ne izgubimo občutka za pravo mero, če se že odločimo za uživanje alkohola. Redno uživanje namreč prinaša veliko stopnjo tveganja in je škodljivo,« je poudarila klinična psihologinja in psihoterapevtka Jožica Barborič, svetovalka iz svetovalnice Tu smo zate za prvo psihološko pomoč v stiski.
Priporočila, ki jih je dobro upoštevati:
Izogibajte se pitju alkohola ob čustvenih težavah.
Izogibajte se družbi, v kateri je opijanje vrednota in edini vir zabave.
Nikoli ne pijte pred vožnjo z motornim vozilom ali kolesom.
Poučite se o pasteh in nevarnostih, povezanih s škodljivo rabo alkohola.
Slovenci pijejo veliko
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS o registrirani rabi alkohola je odrasel prebivalec v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2010 porabil od 10,3 do 13,5 litra čistega alkohola na leto. Analiza trendov raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), opravljenih na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije (25–64 let), je pokazala, da je v obdobju 2001–2008 delež abstinentov statistično značilno naraščal, delež čezmernih pivcev alkoholnih pijač statistično značilno padal, prav tako trend tistih, ki se visoko tvegano opijajo vsaj enkrat na leto. Delež zmernih pivcev je bil relativno stabilen.
Pri anketiranih s tveganim vedenjem čezmernega pitja alkohola izstopajo naslednje značilnosti: moški spol, starostna skupina 40-54 let, poklicna izobrazba, najnižji spodnji in delavski sloj, vaško okolje, vzhodnoslovensko območje, ljubljansko zdravstveno območje; med tistimi s tveganim vedenjem visoko tveganega opijanja pa izstopajo: moški spol, starostna skupina 25-39 let, poklicna oziroma srednja šola, srednji sloj, vaško bivalno okolje, vzhodnoslovensko območje, ljubljansko zdravstveno območje, ugotavljata mag. Mercedes Lovrečič in dr. Barbara Lovrečič, strokovnjakinji z Inštituta za varovanje zdravja RS. Tvegano in škodljivo pitje alkohola predstavljata v Sloveniji velika javnozdravstvena problema in sta drugi najpomembnejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt. »V slovenski kulturi je alkohol navzoč v vseh porah življenja. Alkoholno pijačo pijemo na zdravje, kadar smo veseli, žalostni, jezni ali razočarani, ob različnih praznovanjih in žalovanjih, za boljši apetit, prebavo, moč in pogum, samozavest… Ob visoki porabi alkohola Slovenci pijemo tvegano in škodljivo, saj se kar 42 odstotkov odraslih opije vsaj enkrat na leto, medtem ko lahko pri približno 11 odstotkih odraslih govorimo o odvisnosti od alkohola. Tako moški kot ženske po alkoholu posežejo v družbi (med prijatelji in svojci), takšnih je več kot polovica. Petina Slovencev si z alkoholnimi pijačami postreže doma, podoben odstotek velja za obiskovalce gostinskih lokalov,« pojasnjuje Jožica Barborič.
Od zmerne rabe do zlorabe alkohola
Preden postane nekdo odvisen od alkohola, mora preiti pot od zmerne rabe do zlorabe alkohola. Škodljivo uživanje alkohola predstavlja vmesno obdobje med zmernim pivcem in človekom, ki je od alkohola odvisen. O škodljivi rabi alkohola govorimo, ko je zaradi ponavljajočega pitja posameznik manj uspešen pri opravljanju nalog v službi, šoli ali doma; pije v okoliščinah, ki so zanj in za okolico nevarne, na primer vožnja avtomobila v vinjenem stanju, pitje na delovnem mestu; posameznik doživlja ponavljajoče se pravne posledice (denimo zaradi kaljenja nočnega miru); v medosebnih odnosih ima težave, ki jih povzroča ali poglablja ravno ponavljajoče pitje alkoholnih pijač.
Odvisnost pa pomeni bolezensko stanje, ko posameznik zaradi dolgotrajnega in čezmernega pitja postane psihično in telesno odvisen od alkohola. Odvisnost se kaže v značilnem vedenju in razmišljanju, v močnem hrepenenju po uživanju alkohola in vztrajanju pri pitju kljub škodljivim posledicam v odnosih ter različnih boleznih.
Odvisnost od alkohola je bolezen, zato jo lahko zdravimo. O tem, kako uspešna sta lahko zdravljenje bolezni odvisnosti od alkohola in rehabilitacija, govorijo številni uspešno zdravljeni, ki so po končanem programu zdravljenja zaživeli polno in kvalitetno življenje, so sporočili z ZZV Celje. lo
