Najprestižnejši projekt, ki naj bi infrastrukturno obogatil Maribor, je zdaj dokončno spodletel. Pristojni minister Žiga Turk je po naših informacijah v ponedeljek sprejel sklep, s katerim odvzema deset milijonov evrov »evropskih« sredstev novi Umetnostni galeriji Maribor (UGM). Ta proračunski denar bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo (MIZKŠ) prekanaliziralo v projekt Vojaški muzej Pivka.

Stavba ob desnem bregu Drave, ki so jo narisali v arhitekturnem biroju Sadar+Vuga, zatorej še dolgo ne bo doživela gradnje, čeprav je bil njen temeljni kamen svečano položen že 25. oktobra 2011. Od takrat pred to gradbeno jamo stoji tabla, ki pravi, da investicijo financirata država in Evropska unija. Dnevnik je že tistikrat podvomil o resničnosti te informacije in na ministrstvu za kulturo so nam potrdili, da ta proračunski denar še zdaleč ni zagotovljen.

Vrnimo se v november 2009. Takrat je mesto objavilo mednarodni arhitekturni natečaj za gradnjo nove galerije na levem obrežju Drave. Prejeli so 217 idejnih načrtov. Na natečaju sta zmagala mlada madžarska arhitekta Tamás Lévai in Ágnes Jószai. Madžara sta se že zakopala v projektiranje objekta in s sodelavci pripravljala dokumentacijo, ko se je zgodil preobrat.

Kangler se je zagledal v Pandurjev projekt

Mariborskega župana Franca Kanglerja je namreč prevzela zamisel režiserja Tomaža Pandurja, po kateri bi mesto nujno potrebovalo center uprizoritvenih umetnosti. Pandur je pri arhitektih Sadar+Vuga že marca 2010 naročil idejno rešitev za poslopje na desnem obrežju reke Drave ob Ruški cesti na Studencih, kjer je nekoč bila tkalnica in predilnica. »In prav tukaj na temeljih starih, zapuščenih industrijskih objektov ustvarjamo novo razgledno točko pogleda na mesto, kulturno središče in stičišče pogleda na svet, sodobni center uprizoritvenih umetnosti, ki bo postal presežna in ekskluzivna umetniška destinacija in dinamično srce evropske kulturne prestolnice,« je takrat o tem objektu sanjal Pandur.

Kangler se je navdušil nad režiserjevem leporečjem ter se trudil projekt udejanjiti ekspresno in mimo ustaljenih zakonskih praks. Zato so občinarji julija 2010 izpeljali dopisno sejo, na kateri so svetniki brez vednosti javnosti blagoslovili Pandurjev projekt, ki je bil takrat ocenjen na več kot 50 milijonov evrov. Financiralo naj bi ga občinsko podjetje ZIM, ki bi občini 20 let zaračunavalo več kot 1,5 milijona evrov letne najemnine.

Država ni delila Kanglerjevega navdušenja nad to »zasebno« naložbo, ki je kasneje dobila ime Mariborsko kulturno središče Maks. Je pa ministrstvo dalo zeleno luč za novo UGM in je galeriji začetek leta 2011 zagotovilo 10 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje.

Madžarska grešna kozla

Vodstvo obubožane občine je zatem premlevalo, kako bi ubili dve muhi na en mah, saj je Kangler vezal svoj mandat na gradnjo Maksa. In so se spomnili, da bi galerijo z evropskim denarjem vred preselili v »Pandurjevo« gledališče.

Seveda pa je bilo treba prej ustaviti vse aktivnosti gradnje galerije na levem bregu Drave in najti grešnega kozla. To nehvaležno vlogo sta dobila madžarska arhitekta, ki so jima na občini začeli očitati nestrokovnost in ju začeli siliti v prostovoljno odpoved pogodbe, čeprav sta že več mesecev projektirala novogradnjo.

Madžarski biro je moral aprila 2011 prekiniti delo in je dobil le del obetanega plačila, Kangler pa je napovedal, da bodo galerijo umestili v Maks. Na občini so tudi zasnovali novo finančno konstrukcijo, po kateri bi gradnja kulturnega središča z galerijo stala nekaj več kot 32 milijonov evrov.

V naložbo je bilo doslej vloženih že približno pet do šest milijonov evrov: za nakup zemljišča, za projekte, komunalni prispevek in za rušitvena dela... Nakar je projekt obstal na mrtvi točki. Ministrstvo namreč ni maralo sprostiti evropskega denarja, ker naj ne bi bilo urejeno lastništvo nepremičnin. Problem je bil tudi v tem, da je Maks pravno formalno zasebna investicija ZIM, ki je za graditelja izbral podjetje Meteorit, galerija pa je javna investicija, za katero bi bilo treba izbrati graditelja z javnim natečajem.

Podjetje ZIM se je zaradi zamikanja začetka gradnje znašlo v nezavidljivem finančnem položaju. Občina je novembra letos napovedala, da bo družbo dokapitalizirala z zemljišči v vrednosti 3,684.000 evrov. Če bo projekt Maks dokončno pokopan, se bo družba v 77-odstotni lasti občine težko izognila insolventnim postopkom.

Izmikajoč odgovor ministrstva

MIZKŠ smo postavili vprašanje, ali drži informacija, da bodo (evropska) sredstva za UGM prerazporedili za Vojaški muzej v Pivki. Nedvoumnega odgovora nismo dočakali. »Če pogoji za sofinanciranje projekta UGM iz sredstev kohezijske politike ne bodo izpolnjeni, investicije ne bo mogoče izvesti. Zato bo ministrstvo sredstva namenilo tistim projektom, ki so pripravljeni na izvedbo, so skladni s cilji operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 in s katerimi se bo lahko v najkrajšem času počrpalo namenska sredstva kohezijske politike,« so nam sporočili včeraj.

Za konec še to: če Maksa in UGM ne bo, Kanglerju ne bo treba izpolniti že omenjene obljube. Odstop je napovedal že prejšnji teden.