Zadovoljna sem, da je tako. Tako smo načrtovali, da bi stopnjevali formo. Res je malo priokusa smole, ker sem bila znova le četrta. Vendar bom morala premagovati tudi Bergerjevo, Makarainenovo, torej najboljše tekačice med biatlonkami, sicer bom vedno le četrta, peta. Dobro znamenje zame je tudi to, da se je doslej po začetku sezone kazal tudi nivo uspehov cele sezone. Upam, da ostanem na tej ravni. Še vedno pa ni bilo vse vrhunsko.
Je pred nastopom na domačem terenu na Pokljuki čutiti kaj pritiska?Toliko časa sem že v svetovnem pokalu, le redke, kot Andreja Mali, Nemka Henklova in recimo Rusinja Zajceva, so dlje, da bi morala znati prenesti pritisk, ki pride z navijači, domačimi, novinarji, ki ga drugod ni. Zame je Pokljuka izziv. V takih razmerah se želim pokazati v najlepši luči. Imela bom tri priložnosti.
Na Pokljuki imate z zasledovalne tekme z decembra 2009 peto mesto. Edina na odru je bila doslej Tadeja Brankovič - Likozar. So to taki izzivi kot denimo lov na prvo zmago?Zagotovo. Želim biti čim više na vsaki tekmi. Za to treniram. Za to pa moram premagati vse, tako v streljanju kot v teku.
V Hochfilznu ste v zaključku zasledovalne tekme v teku premagali tudi Darjo Domračevo, ki slovi kot najboljša tekačica v karavani. Za vas je to kar mala prestižna trofeja.To je bilo najboljše za samozavest. Čez klance sem ji s skrajnimi močmi sledila, v zadnji ravnini pa sem jo stisnila, čeprav sem bila na koncu z močmi. To je bila tudi najboljša potrditev, da sem v dobri tekaški formi in da lahko na koncu iztisnem 110 odstotkov.
