Mentolove cigarete in cigaretne škatlice s privlačnimi logotipi bi lahko kmalu izginile s polic trafik in trgovin. Prepoved dodajanja arom in zapoved puste embalaže sta med aktualnimi predlogi za novo tobačno direktivo, ki naj bi jo evropska komisija predstavila januarja. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo zaostritve stopile na prste tobačni industriji, ki s svojimi »triki« cilja predvsem na mladostnike.

Temna ozadja

Koliko se je predlog direktive po kontroverznem odstopu prejšnjega komisarjaJohna Dallija spremenil, še ni znano, njeno pripravo pa vseskozi spremljajo pomisleki o pritiskih tobačne industrije. Dalli je moral odstopiti po ugotovitvah evropskega urada za boj proti goljufijam, da je vedel za poskuse pridobivanja finančnih koristi v zameno za vpliv na novo tobačno zakonodajo, a ni ukrepal. Pri tem se je označil za žrtev spletk tobačne industrije in izrazil skrb, da bo po njegovem odhodu nova zakonodaja izgubila ost. Temno luč so na odločanje o zaostritvah zakonodaje vrgli tudi vlomi v prostore treh protitobačnih organizacij v Bruslju.

Z zadnjo verzijo direktive jih še niso seznanili, predvidoma pa jo bodo razgrnili januarja, je po nedavnem sestanku v Bruslju pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl. Kot pravi, pa je Irska tobačno direktivo vzela za prioriteto med svojim predsedovanjem EU. Slovenija se zavzema za čim bolj puste škatlice, a se v EU po besedah Čoklove na drugi strani zavedajo morebitnih težav oziroma ugovarjanja tobačne industrije. Kdaj in v kakšni obliki bo direktiva prišla na dan, zato ni odvisno le od strokovnih stališč. Odprto je tudi vprašanje, kako veliko bo po novem opozorilo na škatlicah. Kot opaža Čoklova, so se razprave v zadnjem času sicer osredotočile predvsem na tobačne izdelke, ki jih ljudje zadržujejo v ustih (tako imenovani snus) in jih v Sloveniji ni.

Tarča so najstniki

»Ker gre za veliko denarja, so tudi lobiji zelo močni,« ugotavlja Tomaž Čakš, poznavalec protitobačnih prijemov in direktor ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo. Meni, da bi bilo treba novo direktivo zastaviti čim strožje, za države pa bi morala biti zavezujoča in ne zgolj nekakšno priporočilo. Ena najnujnejših sprememb, ki pa ji industrija še posebno zavzeto nasprotuje, so po njegovem prav puste škatle. Avstralija, ki je »grde« cigaretne škatlice že uvedla, je bila pri tem deležna hudega upora tobačne industrije prek mednarodnih lobijev in celo tožbe. »Zahteve glede embalaže bi vplivale predvsem na najstnike. Nekdo, ki je že odvisen, bo cigarete kupoval ne glede na škatlico, s privlačnimi embalažami z rožicami in drugimi vzorci pa pridobivajo mlada dekleta, ki še niso začela kaditi,« je pojasnil Čakš. Po njegovem je smiselna tudi prepoved dodajanja arom, ki omilijo okus tobačnega dima in tako cigarete približajo mladostnikom, posebno dekletom. Prav tako je po Čakševih besedah sporno dodajanje snovi, ki spodbujajo sproščanje nikotina. Te dodatke vsebujejo zlasti cigarete, ki naj bi imele manj nikotina in jih ljudje pojmujejo kot »lažje«. Neupravičeno, saj se lahko pri kajenju teh cigaret na račun dodatkov sprošča celo več nikotina.