Plovba po Ljubljanici je bila od bronaste dobe do sredine dvajsetega stoletja osnovno razvojno gonilo Ljubljane. Po letu 1965 se je zaradi prepovedi plovbe tradicija nasilno prekinila, zato je skrajni čas, da se jo obudi, pravijo v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, kjer so se skupaj z občinami Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Ljubljana lotili projekta Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice.
Od Vrhnike do Most bo 40 pristanov
V študiji – strokovne podlage so pripravili v podjetjih Aquarius, Medprostor, Locus, Rečni transport ter Kopač in otroci – je predstavljen načrt urejanja plovne poti in pristanov od Verda (Maroltov izvir) do zapornice Moste na Ambroževem trgu v Ljubljani. »Predstavljen je tudi varnostni načrt, pregledani so zakonodaja in lokalni predpisi in pripravljeni so ustrezni predlogi sprememb. Pripravljena pa je tudi ocena vrednosti realizacije, kjer je možnosti več – odvisno, za katero bi se v prihodnosti odločili,« je povedala koordinatorka projekta Katja Butina z regionalne razvojne agencije.
Na plovni poti od Vrhnike do Most naj bi bilo okoli 40 pristanov, tri marine, čolnarna in okoli 35 objektov, ki bi služili kot razgledne točke, polnilne postaje za plovila, sanitarije, informativne točke, hangar za popravilo plovil in podobno. Predvidena je tudi gradnja novih oziroma prilagoditev že obstoječih mostov čez Ljubljanico, ponekod – zaradi nepotrebnih posegov v naravo – pa bi za premostitev reke uporabili kar splav.
Pripravljalci študije niso zanemarili niti ekološkega vidika. Detajlno so analizirali stanje živalskih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanici ter učinek plovbe na vodni in obvodni ekosistem. Ker je večji del plovne poti znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje, se morajo ukrepi, režim plovbe in drugi posegi prilagajati varstvenim zahtevam tega naravnega in krajinsko pestrega območja. V skrajnem vzhodnem delu plovne poti, ki poteka skozi urbano mestno območje, pa so zahteve in možnosti glede urejanja prilagojene zakonitostim urbanega prostora.
Pri spremembi zakonodaje ne gre pričakovati težav
V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije pričakujejo, da bo vzpostavitev plovne poti po Ljubljanici prinesla številne pozitivne učinke: turistični razvoj, promocijo Krajinskega parka in osveščanje prebivalstva o problematiki reke, o vodotokih, o biotski in krajinski pestrosti ter o kulturnih znamenitostih na Barju.
»S projektom bomo poskušali reko tudi približati prebivalcem in obiskovalcem ter spremeniti odnos do reke, ki se je poslabšal z izumrtjem plovbe pred več kot 50 leti. Reko je treba oživiti in jo vrniti ljudem,« je prepričana Butinova, ki posebnih težav pri spremembi zakonodaje in lokalnih odlokov ne pričakuje, saj so pri projektu sodelovale tudi lokalne skupnosti in pristojne državne inštitucije.
»Ljubljana že ima odlok o plovbi, zato so bili podani le predlogi za spremembe. Preostale tri občine – Borovnica, Vrhnika in Brezovica – pa bodo morale odloke šele sprejeti. Konsenz je bil sprejet tudi s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, ribiškimi družinami, lovci, naravovarstveniki, turističnimi društvi, gasilci, konjerejci, veslači in drugimi deležniki,« je poudarila naša sogovornica, ki zato upa, da se bo študija čim hitreje udejanjila tudi v praksi, s čimer se bo zagotovilo možnosti za hitrejši razvoj turizma in vseh preostalih dejavnosti, ki jih ponujata Ljubljanica in njeno porečje.
Približno 170.000 evrov vredna operacija, kot študijo imenujejo na regionalni razvojni agenciji, je v večji meri financirana iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta bo primaknila 120.700 evrov, medtem ko bodo razliko pokrile sodelujoče štiri občine.
