»Mislim, da si je cela naša ekipa v Östersundu naložila preveliko breme pričakovanj, kar je bil prehud pritisk. Poleg tega smo naredili preveč napak na strelišču in imeli preslab material, smuči. Zdaj mislim, da smo sposobni še več,« je razlagal biatlonec iz Mrkopalja ter med drugim omenil tudi prijetnejše temperature. Namesto sneženja so na Tirolskem dočakali celo sonce. Prehitela sta ga le Nemec Andi Birnbacher in Martin Fourcade. Bauer je z zaostankom 58 sekund, z dvema kazenskima s streljanja leže, osvojil 26. mesto. Popoldne je zapoznelo Miklavževo darilo s sedmim mestom prejela še Teja Gregorin. »Končno. Zdaj bo šlo lažje, bolj sproščeno. Vesela sem, da se tekaška in strelska forma vzpenjata. V zadnjem krogu sem lahko potisnila, kar je najboljša potrditev, da se vračam na stara pota. Prišel bo tudi moj čas,« je dosežek opisala kot dobrodošel brizg samozavesti in dodatnega elana, tudi za današnje zasledovanje.
Jakov Fak se ni smejalo le zato, ker je le stal ob Martinu Fourcadu, vodilnemu biatloncu zadnjega leta, kjer se vidi na večini tekem. Ampak na kakšen način. Zanj to ni bil perfekten nastop, ima rezerve. V četrtek popoldne je bil tik pred tem, da bo moral ostati v postelji ter nemara celo izpustiti tekmo kot oboleli Janez Marič. »V začetku sem imel težave predvsem z bolečinami v rami, zato nisem začel hitro, potem sem trpel, grizel do cilja. Upam, da bo tudi na zasledovanju šlo po načrtih,« je Fak hitro obrnil razmišljanje na današnjo zasledovalno tekmo in v nedeljo na štafeto s Petrom Doklom in novincem Lenartom Oblakom.
Če je bilo na Švedskem še veliko težav, so se tokrat v slovenskem taboru upravičeno pohvalili z izvrstno pripravljenimi smuči in taktiko. Trener Velepec je vsem svetoval, da naj začnejo umirjeno, saj bo Skandinavija, pot, počasen sneg, proti koncu strla mnoge druge, oni pa lahko stopnjujejo ritem. Fak je tako že do prvega streljanja nabral vseh 24 sekund zaostanka za Fourcadom. Gregorinova je začela šele z 51. časom uvodnega dela. V izjemnem finišu so bile hitrejše le od »Turbo Tese« Belorusinja Darja Domračeva, Finka Kaisa Makarainen in v Östersundu nepremagljiva Tora Berger, ki so stale z njo na cvetlični podelitvi desno na zmagovalnem odru.
Tudi trenerjema Urošu Velepcu in Tomašu Kosu je uspeh prinesel olajšanje. Češkemu strokovnjaku, ker so se v streljanju zmogli umiriti ter potisniti v ozadje prevelika pričakovanja. Velepec je bil znova bolj zgovoren. »Kot trenerju, priznam, je bilo po prvih tekmah zelo težko. Moral sem predvsem ohraniti zaupanje. To je zaradi streljanja v biatlonu še kako pomembno,« je razlagal brez tistega evforičnega navdušenja, ki bi ga mnogi pričakovali po enem uspešnejših dni. »Tek me ni skrbel, saj so bili vsi pokazatelji pred sezono boljši kot pretekla leta in nekaj se mora pokazati. Veseli me, da so se tudi držali navodil glede taktike. Da se niso zagnali v smučino. Vsi imajo še rezerve, res pa je, da formo načrtujemo za Pokljuko, ne Östersund,« je priznal Velepec.
