Množica protestnikov, ki so naveličani skorumpiranih političnih veljakov, lokalnih šerifov, nedelujoče pravne države, kapitalistov, siti tega, da revni plačujejo za krizo, ki je niso povzročili, da je vse več otrok v šoli lačnih in da upokojenci po nekaj desetletjih delovne dobe ne dobivajo človeka vredne pokojnine, se je znova podala na ulice.
Eden od nekaj tisočih na ljubljanskem Kongresnem trgu je bil Milan Baretič. Odet v šal v barvah slovenske zastave, s peterokrako zvezdo na kapi in nageljnom v roki se je pripeljal z Vrhnike. »Krajani me podpirajo, v Ljubljano pa pridejo le redki. Tukaj sem v imenu vseh njih,« je ponosno razlagal. »Sem proti Janši in proti njegovi vladi pa tudi proti garnituram, ki so na oblasti zadnjih dvajset let. Proti levim in desnim. Čas je, da se umaknejo,« je prepričan, saj alternativa obstaja. »To je vlada, sestavljena iz strokovnjakov.« Tako kot tisočeri drugi se je tudi Baretič doslej udeležil štirih ljubljanskih protestov in tudi vseh naslednjih se bo, kolikor bo treba, zatrjuje. »Takrat sem bil ves teden na Roški in se bojeval za te simbole, ki jih danes nosim. Zdaj se bom boril proti tem barabam in proti Janši. Tukaj bom, dokler ne bo šel,« zatrjuje. Žvižgal je s piščalko in vrtel ragljo: »Tokrat moramo biti čim glasnejši, saj nas tisti v parlamentu doslej niso slišali. Imajo me za jugonostalgika, a to nisem. To je nostalgija za lepšimi časi!«
Lepše in boljše čase želijo tudi vsi drugi, ki so po ljubljanskih ulicah vzklikali »Proti diktaturi kapitala« in druge zdaj že ustaljene parole. Množica se je sprehodila mimo univerze, po Gosposki čez Čevljarski most in Stari trg do Magistrata. Tam so za trenutek postali, vzklikali: »Zoki! Vsi ste lopovi,« nato pa šli naprej. V policijskem spremstvu. Čez zaprto mestno jedro, ustavljali so promet na Resljevi, šli mimo nekaterih ministrstev in peli revolucionarne pesmi, spet ustavljali promet na Slovenski. Več kot dve uri je trajal obhod, ki se je končal pred parlamentom. Tokrat povsem mirno, s pesmijo na ustih in vnovično zahtevo po boljšem, bolj pravičnem jutri. Oblikovala se je tudi prva formalna skupina, ki zastopa interese nekaterih protestnikov in ki bo podala pobudo za ljudsko nezaupnico. Njihov predstavnik je Uroš Lubej.
Tudi na ajdovskih ulicah so protestniki oblastem – državnim in lokalnim – na mirnem protestu povedali, »naj grejo v maloro«. Poleg vseh tegob ob zlomu gospodarstva v Vipavski dolini je njihovo nezadovoljstvo dodatno podžgala četrtkova seja občinskega sveta, na kateri so občinarji poskrbeli za dvig zneskov na položnicah za smeti in vodo. »Samo en svetnik je glasoval proti. Najmanj, kar bi se morali vprašati, je, ali je res primeren trenutek za to. Ljudje tu nimajo denarja za vse položnice,« je bil kritičen Vilko Brus.
Med protestniki je bilo tudi veliko nekdanjih delavcev Primorja. »Poglejte, kaj mi je ostalo od 40-letnega dela v Primorju,« je eden od njih pokazal na moder reklamni dežnik, nato pa je iz njegovega grla privrelo: »Lopovi!« Po vse slabšem gospodarskem stanju v dolini so protestniki včeraj z minuto molka počastili propadla podjetja in sklenili, da jim je dovolj lokalnih kradljivcev, ki nikoli za nič ne odgovarjajo. Tudi v Ajdovščini bodo vztrajali. »Danes smo na ulicah drugič, če ne bo zaleglo, se vrnemo naslednjič,« je bilo slišati.
