Eden izmed avtomobilov, ki šele skuša izkoristiti prepoznavnost osnovnega imena, je toyota prius+. Prius si je kot prvo resno in najbolj prodajano hibridno vozilo v zadnjih 15 letih ustvaril kultni status, priponka plus pa je zato logična oznaka za večje hibridno enoprostorsko vozilo, sploh zaradi oblikovne povezanosti z običajnim priusom. Eden tistih avtomobilov, ki je že izkoristil priljubljenost drugega modela in se že dolgo nazaj povsem osamosvojil, pa je renault scenic. Ob prihodu na trg se je vozilo imenovalo megane scenic, že v drugi generaciji pa je bil ta avto le še renault scenic in takrat dobil tudi svojo večjo različico grand scenic. In grand scenic je zdaj v priusu+ dobil novega tekmeca.

Da ne bo pomote, tudi grand scenic je pred kratkim doživel prenovo, ki ga je naredila bolj svežega, tako da v obeh primerih lahko govorimo o oblikovno privlačnih štirikolesnikih, katerih glavni namen pa je še vedno družinsko udobje. In na tem področju oba zadovoljita tudi najbolj zahtevne okuse. Pri podobni dolžini (toyota meri 4,61 metra, renault 4,57 metra) v potniški kabini ponujata podobno prostora (beri: ogromno). Na treh ločenih zadnjih sedežih bodo v obeh avtomobilih udobno sedeli tudi trije odrasli, še bolj pa seveda otroci. Če imate več kot tri, lahko v priusu+ dva posadite tudi na šesti in sedmi sedež v tretji vrsti, ki se potopita v dno prtljažnika, enako pa je mogoče tudi v grand scenicu, če se odločite za doplačilo (650 evrov, testni je bil brez). A pri prvem naj bo jasno, da bosta na njih lahko sedela le otroka v predšolskem obdobju, medtem ko se bodo odrasli počutili kot kisle kumarice v kozarcu za ozimnico. Pri drugem pa svetujemo, da omenjeno vsoto raje namenite čemu drugemu, pa še prtljažni prostor bo večji. Pri petsedežni konfiguraciji bo tako pogoltnil za 785 litrov prtljage, medtem ko tisti pri priusu pogoltne liter manj (784 litrov).

Ko se usedemo za volan, je med obema avtomobiloma mogoče opaziti nekaj razlik pa tudi podobnosti. Med slednje lahko štejemo zasnovo armaturne plošče z merilniki, v obeh primerih digitalnimi, pomaknjenimi na sredino, glavni razliki pa gresta ena enemu in druga drugemu v plus. Nastavitev volana in posledično idealnega položaja je, predvsem za višje, precej lažja v grand scenicu, prius+ pa se lahko pohvali z udobnejšima sedežema. Najobčutnejšo razliko pa je mogoče opaziti, ko se z avtomobiloma zapeljemo. O tem je sicer mogoče slutiti že ob pogledu na motorja – priusa, kot rečeno, poganja hibridna tehnologija, ki jo sestavljata 1,8-litrski bencinski motor in elektromotor s skupno močjo 136 konjev (100 kilovatov), grand scenica pa 1,6-litrski dizel s 130 konji (96 kilovati). A če bi kdo pomislil, da skupno večja moč, sicer malenkostna, pa vendar, pomeni tudi hitrejšo ali bolj živahno vožnjo, bi se v tem primeru močno uštel. Grand scenic je v vsakem trenutku namreč občutno bolj poskočen od priusa+, o čemer ne nazadnje priča tudi primerjava pospeška do stotice (10,5:11,3 sekunde), hkrati pa doseže tudi precej višjo končno hitrost (195:165 km/h). Je pa res, da je vožnja s hibridnim avtomobilom, ki krajši čas omogoča tudi vožnjo zgolj na elektriko (do dva kilometra pri hitrosti do 50 km/h), vselej posebno doživetje in da je ta tudi varčnejši. Pri naši vožnji, ki je vsebovala veliko avtoceste, sicer le za dobrega pol litra na 100 kilometrov – prius je porabil 6,2 litra bencina, grand scenic pa 6,9 litra dizla – če se boste veliko vozili po mestu, pa se ta razlika hitro lahko tudi potroji.

Razlika pa je prav zaradi hibridne tehnologije občutna tudi pri ceni. Renault grand scenic dCi 130 energy bose edition, ki ima skoraj vse, kar voznik potrebuje (ABS, ESP, številne blazine in zavese, radio s CD/MP3, USB, parkirni senzorji, tempomat...), stane 25.380 evrov (akcijsko še tri tisočake manj), toyota prius+ z opremo executive, ki pa ima dobesedno vse (še sistem za parkiranje, radarski tempomat, kamero, navigacijo...), pa stane 36.900 evrov. Razlika, ki ni majhna, a to, da ima danes človek hibrida, nosi pozitivno sporočilo. To pa pač nekaj tudi stane.

Več fotografij na www.dnevnik.si