Vožnja v napačno smer predstavlja resno varnostno grožnjo uporabnikom avtocest in hitrih cest. Ker so ti primeri kljub prometni signalizaciji v zadnjih letih na slovenskih avtocestah vedno bolj pogosti, posledice pa pogosto tragične, je Dars pred dvema letoma namestil pilotni sistem za preprečevanje napačnih uvozov prek priključka avtoceste in hitre ceste na avtocestnem priključku Vransko, nato pa še na uvozu Sermin na primorski avtocesti. Po dveh letih delovanja so izkušnje s samodejnim sistemom pozitivne, vendar je vprašanje, kdaj in če sploh jih bodo namestili na vse avtocestne priključke.
Sistem deluje zanesljivo
Sistem deluje s pomočjo detektorjev z mikrovalovnimi tipali, ki zaznajo vozila v napačni smeri vožnje. Na podlagi tako imenovanega dopplerjevega efekta, ki je podoben kot pri merilnikih za merjenje hitrosti, tipala določijo smer vožnje, detektorji pa so povezani s sistemom opozoril s svetlobno signalizacijo ob priključku. Tako se na avtocesti začne opozarjanje voznikov, ki jim preti nevarnost, signal pa pride tudi do Darsovega sistema »pametne ceste«, ki je prek optičnih povezav priključen v nadzorni center na Vranskem. Ko detektor zazna vozilo, ki gre v napačno smer, se v centru sproži alarm, ki vizualno in zvočno opozori operaterja na nevarnost in sproži tudi videosnemalnik. Samodejno se postavijo tudi vsebine na spremenljivi prometni signalizaciji, ki obveščajo voznike v pravi smeri, da se jim približuje vozilo, ki vozi nasproti. Kateri znaki se postavijo na kakšne vsebine, je vnaprej določeno, zato sistem po potrditvi operaterja reagira zelo hitro, kar je v takšnih primerih ključnega pomena.
»Od začetka delovanja sistema na Vranskem smo zabeležili tri primere napačnega uvoza na avtocesto prek omenjenega priključka. Sistem je zelo uporaben in zanesljiv predvsem zaradi dejstva, da je povezan s spremenljivo prometno signalizacijo na avtocesti, z informacijami na svetlobni portalni tabli lahko namreč pravilno vozeče voznike opozarjamo na nevarnost,« pravi Ulrich Zorin iz Darsove službe za vzdrževanje in razvoj tehnologije. Na Darsu sicer menijo, da je zelo težko oceniti, kateri priključek je najbolj nevaren, na katerem bo največ nepravilnih uvozov na avtocesto, veliko je odvisno od psihofizičnega stanja voznikov. Prav tako ni mogoče predvideti napačne smeri vožnje na avtocesti, ker se pojavljajo tudi primeri obračanja v predoru in tudi na trasi avtoceste, napačnega uvoza s počivališča in podobno. Sistemi za zaznavanje v napačno smer vozečih vozil so nameščeni tudi v avtocestnih predorih in na odsekih, ki so opremljeni s sistemom za nadzor in vodenje prometa. Ti sistemi niso namenjeni le zaznavanju nasproti vozečih vozil, ampak tudi optimiziranju pretočnosti, opozarjanju voznikov na nevarnosti in pri omejitvah hitrosti v realnem času.
»Ker ti sistemi predstavljajo velik finančni zalogaj za upravljalca avtoceste, je izredno pomembno, da so koristni in učinkoviti. Zato jih tudi v prihodnje nameravamo vzpostavljati v predorih in na avtocestni trasi. Zelo težko je določiti, kateri priključek opremiti s sistemom kot na Vranskem, ker se napačni uvozi pojavljajo na različnih priključkih, med povzročitelji pa so alkoholizirani vozniki, samomorilci in starejši vozniki. To so podatki neuradne statistike Darsa kot upravljalca avtocest. Ni priključka, kjer bi se takšne situacije pojavljale pogosto. Torej je za preprečevanje napačne smeri vožnje v prvi vrsti pomembna psihofizična lastnost voznika: alkohol, starost voznika in druge psihične motnje. Velikokrat v teh primerih tudi tehnologija žal ne pomaga,« še pojasnjuje Zorin.
Opozarjanje že v šolah vožnje
V šolah vožnje bodoče voznike opozarjajo tudi na nevarnost vožnje v napačno smer po avtocestah, kar je sicer del splošne snovi vključevanja vozil v promet. »Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil posveča precej pozornosti prav pravilnemu ravnanju oziroma vožnji na avtocestah in na hitrih cestah. Več učnih ur je namenjenih učenju, kako pravilno zapeljati na avtocesto in jo tudi zapustiti,« pravi učitelj vožnje in cestnoprometnih predpisov Franc Jurman. »Med dolgoletnim poučevanjem vožnje nisem nikoli odkrival napak, ki bi kazale na to, da bi lahko kandidat zapeljal na napačno stran avtoceste. Velika večina učiteljev vožnje se s kandidati med učenjem vsaj nekajkrat zapelje na avtocesto ali vsaj hitro cesto. Zaradi časovnih omejitev na vozniških izpitih pa kandidata ni mogoče preizkusiti, ali obvlada znanje vožnje po njih.«
Jurman je tudi prepričan, da vozniki, ki so zapeljali v napačno smer na avtocesto, tega ne vedo. »Živijo v prepričanju, da napačno vozijo drugi, ko pa spoznajo svojo napako, je običajno že prepozno. Pogosto vozijo rutinsko in so premalo pozorni na dogodke okoli sebe. Ko pa se znajdejo v drugem novem okolju, ravnajo, kot jim veleva rutinski občutek.«
