Še nedolgo tega je veljalo, da so morali ljubitelji hmeljevega napitka – če so se želeli izogniti laško-unionski klasiki – obvezno zaviti v za to specializirane lokale oziroma pube. Danes ni več tako. Ljubljanski oštirji ugotavljajo, da so se ljubitelji piva naveličali enega in istega okusa, ki ga ponujata domača proizvajalca piva, zato je vse več tudi povsem običajnih lokalov, ki premorejo široko paleto piv z vsega sveta. Ali kot pravi lastnik ljubljanskega lokala Daktari Matija Bulatović: opazen je mentalni prehod iz svetega dualizma, ki sta ga desetletja krojila union in laško, v poligamni pivski sistem.
Uvoznik piva Gregor Makovec iz novogoriškega podjetja BeerPro pravi, da danes kljub gospodarski krizi uvozimo več piva kot pred leti. Po njegovem mnenju je slovenski potrošnik čedalje bolj dovzeten za različne okuse, prav tako pa bolj kot kdaj koli prej stavi na kvaliteto. »Ljudje dvakrat premislijo, kako bodo porabili denar. Če že gredo ven, hočejo pokusiti nekaj dobrega,« je prepričan Makovec, ki poudarja, da je bilo še pred dvema letoma v Sloveniji prisotnih zelo malo tujih pivovarn, medtem ko danes lokale lastnoročno zalaga z več kot stotimi različnimi pivi.
Dekleta so pogumnejša od fantov
V Daktariju, ki domuje v neposredni bližini grajske vzpenjače, svojim gostom trenutno ponujajo 22 različnih vrst piva, v kratkem pa kanijo ponudbo še povečati. »Povpraševanje po drugačnem pivu je neverjetno, pri tem pa prednjačijo dekleta, ki so pri preizkušanju novih okusov pogumnejša od fantov,« ugotavlja Bulatović, ki opaža tudi, da predvsem mladi čedalje več vedo o pivu. »Naši natakarji se zato vseskozi izobražujejo. Le tako lahko namreč zadovoljijo zahtevnejše goste, ki med pokušanjem različnih stilov piva sprašujejo vse mogoče.«
V Daktariju je po prodaji trenutno absolutni rekorder češki ležak bernard, ki ga gostje popijejo celo več kot laškega, sledijo pa nemška pšenična piva in belgijska piva, ki so sicer malce kompleksnejša in imajo višjo stopnjo alkohola. »V Sloveniji se popije največ ležaka, ki ga v mednarodnem pivskem žargonu poznamo pod imenom lager.
Ta je pivcem, navajenim na laško ali union, tudi po okusu najbližji. Se pa pivci postopoma navajajo tudi na drugačne okuse. V zadnjem času je vse bolj zaželeno kalifornijsko pivo sierra nevada. To je tako imenovano ale pivo oziroma pivo zgornjega vrenja, ki je fermentirano pri višji temperaturi kot ležak. Posebnost okusu daje tudi ameriški hmelj, ki je drugačen od evropskega. Je zelo aromatičen in ima posebno grenčico,« razlaga Seni Pegan iz italijanskega podjetja Interbrau, ki zastopa 50 pivovarn in s tem 250 različnih vrst piva z vsega sveta.
Pivo ni več pijača delavcev
Piv, po katerih čedalje raje segajo domači pivci, ne proizvajajo pivovarne, ki se ukvarjajo z masovno produkcijo, temveč takšne, ki dajejo večji poudarek kakovosti. V ta namen uporabljajo dobre sestavine in na splošno porabijo več časa, da zvarijo pivo. »Komercialno pivo se naredi v enem tednu, medtem ko se za takšna, ki so v naši ponudbi, porabi več časa. Nemško pivo augustiner, na primer, potrebuje štiri tedne samo, da dozori,« pojasnjuje Peganova.
Naši sogovorniki so si tudi edini, da ljudje čedalje bolj stremijo k drugačnosti in kvaliteti, za kar so pripravljeni plačati tudi evro ali dva več, kolikor stanejo tuja piva v primerjavi z domačimi. »Namesto petih piv bodo spili tri, ampak ta bodo imela neko dodano vrednost,« razlaga Peganova in poudarja, da pivo ni več delavska pijača: »Kultura pitja piva se je v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani, v zadnjih letih močno dvignila. Vedno več je pivcev, ki vedo, da je treba pivo – tako kot vino – piti v pravilnem kozarcu ob primerni temperaturi. Ni vsak kozarec primeren za vsako pivo.«
Pokušine za dvigovanje pivske zavesti
V nekaterih lokalih pa se že nekaj časa dogajajo prave učne urice za dvigovanje pivske zavesti. Eden takšnih je tudi Gas Station na Savski cesti, ki se je iz običajnega lokala pred letom in pol prelevil v pravo »meko« za ljubitelje piva. V njem namreč ponujajo več kot 40 piv različnih proizvajalcev, medtem ko je v sosednji trgovini ponudba še enkrat večja. Vodja lokala Jernej Vidmar pravi, da bo vse, kar je na policah v trgovini, kmalu tudi v lokalu, samo da poveča hladilne kapacitete v njem. »Pivsko zgodbo smo začeli razvijati s pokušinami piva, pri tem pa sodelujemo z Društvom za promocijo in dvig kulture pitja piva – Golding. Pokušine vodi izkušen pivovar, vsakokrat pa predstavimo druga tuja piva. Ker je število udeležencev na pokušinah omejeno, se morajo gostje vnaprej najaviti in plačati participacijo v višini 15 evrov, s čimer pokrijemo stroške,« pojasnjuje Vidmar. Pokušina traja približno uro in pol, v tem času pa udeleženci poskusijo šest med seboj različnih piv.
»Na pokušinah se pije iz posebnega kozarca, ki je na vrhu malo razširjen, tako da se pivcu pivo razleze po celem jeziku. Ocenjujemo aromo, okus, pookus, peno in podobne zadeve. Na tovrstnih seansah se pije vselej iz enakega kozarca, zato da lahko pivci občutijo razliko med posameznimi pivi,« razlaga Vidmar in poudarja, da se – v nasprotju z vinskimi pokušinami – pri pivu pijače po zaužitju ne izpljune.
Ležaki se pijejo hladnejši kot ale piva
Tudi s kozarci ni čisto enako kot pri vinu, dodaja šef lokala Gas Station. »Oblika kozarca, s katerega se pije posamezno pivo, je bolj stvar proizvajalca. Pivovar naredi tak kozarec, kot se njemu zdi, da je pivo v njem najboljše. Bistveno je tudi, kaj želi poudariti.« V Gas Stationu sicer pivo strežejo v univerzalnih kozarcih, podobnih tistim, ki se uporabljajo tudi na mednarodnih pokušinah. »Rad bi stregel vsako pivo v originalnem kozarcu, a zaradi širokega izbora najrazličnejših stilov piva in posledično prostorske stiske tega enostavno ne zmorem,« pravi Vidmar.
Kako pa je s temperaturo in pitjem piva? »Stvar je malce bolj kompleksna, ampak pavšalno rečeno se ležaki pijejo bolj hladni kot ale piva. A tudi ležaki se ne pijejo ledeno hladni, kot je bila navada pri unionu ali laškem, temveč pri šestih stopinjah Celzija, nekateri tudi pri osmih. Piva zgornjega vrenja pa se največkrat strežejo pri temperaturi od osem do 12 stopinj Celzija. Marsikaj je odvisno od stila piva, teh pa je ogromno. Pšenična piva se na primer prav tako pijejo bolj hladna,« razlaga Vidmar.
Glede večne dileme, ali je boljše točeno ali pivo v steklenici, pa naš sogovornik poudarja, da gre pri tem zgolj za drugačnost. »V steklenici se dogaja še dodatna fermentacija, zato so ustekleničena piva po navadi močnejšega okusa in vsebujejo višjo stopnjo alkohola. A na koncu je vse stvar okusa. Pri komercialnih pivih pa razlik praktično ne zaznavamo,« sklene Vidmar.
