Miren.Meja, ki je leta 1947 nerazumno razdelila enovit prostor Goriške, je ravno v Mirnu z razdelitvijo pokopališča na dva dela med takratno Jugoslavijo in Italijo pokazala vso svojo tragičnost. Na dve državi so bili razdeljeni celo posamezni grobovi. Prav na mirenskem pokopališču pa je po podatkih organov za notranje zadeve v letih 1950–1989 prešlo mejo tudi največ ilegalnih pribežnikov.
Kot pravi Jakob Marušič iz mirensko-kostanjeviške občine, je nov muzejček na pokopališču posvečen vsem, ki so v želji po boljšem življenju tu prečkali mejo. »Posvečen je njihovi življenjski odločitvi, njihovemu najpomembnejšemu dogodku, ko so zapustili domači kraj ter se zaradi različnih razlogov podali na pot v tujino. Obup, nemoč, politika pa tudi avanturizem so jih gnali k prečkanju meje, kar je bilo velikokrat nevarno. Tvegali so svojo svobodo pa tudi življenje.
V času, ko je bila meja najbolj varovana – v letih med 1948 in 1955 – so pri poskusu ilegalnega prečkanja meje iz Jugoslavije v tujino ujeli 31.930 oseb. A tudi pri poskusu prehoda iz tujine v Jugoslavijo je bilo ujetih 23.123 oseb. Za vse, ki so izgubili življenje, pa ne bomo nikoli vedeli. Za to obdobje je bilo značilno, da so bili ilegalci večinoma jugoslovanski državljani. Kasneje so začeli med prebežniki prevladovati državljani drugih držav. Najprej bivšega vzhodnega bloka, kasneje azijskih in afriških držav,« je pripovedoval Marušič.
Zanimivost muzeja v Mirnu je tudi, da bodo lahko vsi, ki so v upanju na boljši jutri prečkali mejo, pustili del sebe v obliki prgišča domače zemlje, ki jo bodo nasuli v steklene stebre, in s tem sami sodelovali pri ustvarjanju muzeja, ki je posvečen njim.
