Že spet ti Palestinci

Vedno ko Slovenija doseže enega vidnih zunanjepolitičnih uspehov, se oglasijo pametnjakoviči, ki hočejo to izničiti. Pri izjemni taktično strateško dovršeni potezi, ko se je Slovenija pri glasovanju o nečlanskem statusu Palestine v OZN vzdržala, ni čisto nič drugače. Da smo se podelali, da smo nenačelni, da smo preračunljivi, je letelo na račun naše diplomacije. Pa je to ena imenitnejših potez od pristopa k vilenski izjavi. Nastala je za zaprtimi vrati v poglobljeni razpravi cvetobera poznavalcev mednarodne politike – v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko. To je jasno razvidno iz strogo zaupnega magnetograma, ki jim ga na DZ in notranjem ministrstvu ni uspelo izgubiti. »Predsednik Jožef, kaj je tako nujnega?« »Palestina!« »Ježeš,« prebledi drugi Jožef (podpredsednik OZP), »pa saj o njih razpravljamo več kot o zlatem pravilu. Kaj bi radi?« »Hočejo biti nečlanica OZN!« »Pa naj bodo, kaj nas briga,« pravi član Mitja in preučuje zasilne izhode iz parlamenta, če bo treba bežati pred demonstranti. »Ne ga srat, fantje! Američani so proti. Še zdaj se jim opravičujemo, ker smo po pomoti glasovali za članstvo Palestine v Unesco,« jeclja Branko. »Potem pa glasujmo proti,« pravi Jerko. »A si nor,« vzroji Truda. »Pa da dobimo Ruse za vrat in odstopijo od Južnega toka! Malo več pragmatizma, fantje!« »Oprostite, kakšna država pa je ta Palestina?« vpraša Franci. »Še dobro, da kdo ne sliši, kakšen ignorant si. Saj ni država. Ima Zahodni breg s prestolnico Ramalo in tam je Al Fatah ter Gazo, kjer so hamasovci, vmes je pa Izrael.« »Madonca, pa saj je to tako kot Ljubljana in Maribor, vmes pa so Trojane in smo vseeno država članica OZN. Glasujmo za nečlanstvo Palestincev,« je navdušen Franci nad svojo geopolitično analizo. »In potem dobimo za vrat Izraelce, ki grozijo čisto vsem, ki se ne strinjajo z njimi in vsaj sedemkrat na uro ne omenijo holokavsta. Jaz sem proti!« Jožef drugi jezno zabrunda: »Poslušajte, ni prav, da se mi tukaj moramo nacejati s tole kavo, ljubljanski mestni svetniki pa žlampajo chivas regal!« »Ne spreminjaj dnevnega reda s temi populizmi. Rešujemo svetovni problem in ugled države! Dragutin, kaj ti praviš?« »Razmišljam poslovno. Glasujmo za, mogoče pa Palestinci imajo nafto, pa jo bomo zato dobili ceneje!« »Dragutin, ne trobezljaj. Palestinci imajo samo pesek in na stotine ranjenih otrok.« »No ja, tudi to pride prav, če jih dobimo po dampinški ceni,« vztraja Dragutin. Maja nervozno: »Mi palestinske otroke že zdravimo, če pa glasujemo za Palestino, bodo Izraelci znoreli in še bolj bombardirali Palestino, potem pa bomo imeli še več ranjenih Palestinčkov, naše zdravstvo pa je že itak v komi. Sem proti!« »Roberto, ti si že dvajset let v parlamentu in tem odboru. Kaj porečeš?« išče Jožef prvi dodatno tehtno argumentacijo. »Če Palestina lepo tretira italijansko manjšino, glasujmo za njeno nečlanstvo, če pa ne postavlja dvojezičnih arabsko-italijanskih napisov, potem proti!« »Kolegi, ne pozabimo, tudi mi smo si državnost krvavo priborili in je prav, da podpremo tudi palestinske legitimne pravice,« se z novimi argumenti oglasi Roman. »Ma daj no, kje pa si ti bil med osamosvojitvijo, jugonostalgik? Palestincem bi jaz dal nečlanstvo samo, če bi se borili proti generalu Adžiću. To, kar se gredo, pa je operetna vojna,« mu zabrusi Franci. Članica Truda je vse bolj bleda: »Glasujmo za. Če razjezimo Palestince, nam lahko razstrelijo Židovsko ulico v Ljubljani.« »Glasujmo proti in Palestincem predlagamo, da razstrelijo sinagogo v Mariboru,« je odločen Branko. »Samo, kaj ti misliš?« »O čem že?« »O Palestini v OZN, presneto!« »Kaj pa vem? Lahko se morda vzdržimo!« »Pa to je fantastično. Vsi smo za to, da se vzdržimo, a ne. Roke gor? Pa kaj se nisi prej oglasil s tem genialnim predlogom?« je navdušen predsednik Jožef. »Sorči, že pred štirimi urami sem zaspal med tvojim uvodnim govorom. A imamo še kakšen svetovni problem za rešit, preden nas odnesejo iz parlamenta?«