Celje.Do januarja bo znano, ali bosta država in Lambrechtov dom morala plačati nekaj manj kot 123.000 evrov z obrestmi, ki jih od njiju zahteva gradbeno podjetje Kongrad. Podjetje je bilo namreč leta 2007 na javnem razpisu izbrano za obnovo oziroma dograditev Lambrechtovega doma starejših v Slovenskih Konjicah. Z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je podpisalo pogodbo, v kateri je bila med drugim določena vrednost gradbenih del. Ker pa so gradbinci opravili še nekatera dodatna dela, ki jih je od njih zahtevala takratna direktorica doma Valerija Lesjak, se račun na koncu ni izšel. Dodatna dela so stala nekaj manj kot 123.000 evrov, ki jih ministrstvo in Lambrechtov dom nista želela plačati. Direktorju Kongrada Francu Lašiču zato ni preostalo drugega, kot da denar izterja po sodni poti.

Sodnica bo kmalu odločila, kdo ima prav

Preko odvetnika Velimirja Cugmasa je vložil tožbo. Včeraj je bila zadnja obravnava, na kateri je sodnica Andreja Zupan zaslišala več prič. Kako bo v gospodarskem sporu razsodila, bo vsem vpletenim sporočila v roku meseca dni. Do zapleta naj bi po besedah zaposlenih v Kongradu prišlo predvsem zato, ker naj bi Lesjakova od njih zahtevala, da kakšno stvar naredijo drugače, kot je bilo predvideno v pogodbi. Ker je bila pooblaščeni zastopnik uporabnika, so gradbinci njena navodila upoštevali, vodja gradbišča Zmago Bezenšek pa je na ministrstvo, ki je bilo investitor, sproti pošiljal pisne ponudbe oziroma predračune za dodatna dela. Na sodišču je zatrdil, da nikoli nihče ni nasprotoval dodatnim delom in da se tudi kasneje nihče ni pritožil. Bezenšek ni vedel povedati, ali so pristojni podpisovali anekse k pogodbi zaradi dodatnih del, je pa pojasnil, da je bila zanj direktorica Lesjakova ena od sodelujočih partnerjev v projektu.

Pri gradnji na ključ ni dodatnih del

Tomo Brezovar, ki je bil na ministrstvu vodja službe za investicije, pri gradnji Lambrechtovega doma pa tudi vodja javnega naročila in skrbnik pogodbe, je sodnici pojasnil, da je šlo za gradnjo na ključ in da v takih primerih ni običajno, da bi podpisovali anekse k pogodbi za dodatna dela. Izjemoma to storijo, kadar se denimo izkaže, da zgradba ni statično varna, pa še v teh primerih mora aneks podpisati minister. Da bi morali gradbinci svoje delo opraviti v okviru cene, ki je bila dogovorjena v pogodbi, je trdil tudi Tone Kopčavar, ki ga je ministrstvo pooblastilo, da je nadziral finance in končni obračun. »Res je, da so se med gradnjo pojavljale želje in zahtevki, da se opravijo dodatna dela ali pa se določena dela opravijo drugače, vendar sem opozarjal, da prek pogodbenega zneska 4,7 milijona evrov ne bomo šli. Izvajalec je najavil, da bo uveljavil dodatno izvedeno delo, vendar sem vztrajal, da brez aneksa ni mogoče obračunati dodatnih del,« je povedal Kopčavar.