In kaj po naporni poti z nekaj vmesnimi zapleti, kot je omenila Vesna Fabjan, napovedujejo slovenske tekačice? »Sama se poskušam predvsem lepo umiriti in se sprostiti. Ne obremenjujem se z ostalimi stvarmi, da se lahko osredotočim na samo tekmo,« Barbara Jezeršek ni želela razmišljati o obetih, ki so v sprintu še posebej velika loterija. »V Skandinaviji sem dobila veliko energije za nadaljevanje. Motivacija je zelo pozitivna. Vem, da je zame najbolj pomembno, da sem sproščena, potem bodo prišli tudi uspehi,« iz Quebeca opiše Kranjčanka, ki je dobro tekla predvsem na pet kilometrov drsalno v Ruki (19. mesto).

V Quebecu bo sploh prvi ulični sprint svetovnega pokala na ameriški celini. Doslej je uvodno tekmo vedno gostil nemški Düsseldorf, kjer je Fabjanova kar dvakrat stala na zmagovalnem odru, leta 2009 in 2010. Organizatorji na novem prizorišču pričakujejo kar 30.000 gledalcev. Ob tem je dvodnevni projekt tekem svetovnega pokala v Quebecu vreden 2,5 milijona dolarjev, kar se le s petino vrednosti primerja s proračunom tekem svetovnega pokala na Rogli. Na tak način je bolj razumljivo, zakaj je Slovenija kot prirediteljica tekem največjega nivoja vsaj začasno izginila s koledarja. »V Kanadi je zelo različno zanimanje za smučarski tek. V medijih v moji pokrajini dobim le kakšno vrstico, saj ni zanimanja, tudi če sem na stopničkah svetovnega pokala. Potnik na zadnjem sedežu, Alex, pa je v Quebecu zvezdnik,« je lani v tem času kot avtoštopar s prizorišča tekme svetovnega pokala iz Rogle do Zreč podpisanemu razlagal Davon Kershaw. V potrditev, da sta bila naključna potnika izjemni osebnosti, naj navedemo le podatek, da je Kershaw v končni razvrstitvi svetovnega pokala osvojil drugo mesto za Švicarjem Dariom Cologno. Na zadnjem sedežu pa je sedel Alex Harvey (oče Pierre je predsednik organizacijskega komiteja), s katerim sta aktualna svetovna prvaka iz Osla v štafeti sprinterskih parov, torej petkovi disciplini.