Kakšen je vaš odnos do reda in urejenosti? Prisegate na kreativni nered, v katerem se znajde samo lastnik in (morda) njegov namestnik, ali pa morda sodite med zaprisežene redoljube? Vas je strah trenutka, ko se boste morali z zavihanimi rokavi zapoditi v goro zaprašenih papirjev, publikacij in dokumentov na svoji pisalni oziroma delovni mizi, pod njo in ob njej? Menite, da bi moral imeti človek kljub svoji prezaposlenosti vsak dan vsaj četrt ure časa za pospravljanje, urejanje in sortiranje »papirne krame«? Ste že kdaj pomislili, da bi lahko vsaj polovico »zadev«, ki jih hranite za kasnejše čase, brez škode v tem trenutku zavrgli in se tako zoperstavili nepotrebnim obremenitvam v poklicnem, družabnem in zasebnem življenju?

Pospravljene mize direktorjev

Ste že kdaj razmišljali, zakaj imajo nekateri pomembneži in uspešneži vedno pospravljene pisarne in skoraj prazne pisalne mizi, drugi pa se dušijo v papirjih, se s težavo prebijajo skozi prenapolnjeno pisarno in se nenehno opravičujejo zaradi kreativnega nereda, ki vlada okoli njih? Ob pogledu na tovrstne neredneže se človek mimogrede spomni modrosti babice, ki je nenehno dopovedovala, da se v človekovi zunanjosti odraža njegova duša. Zunanji nered naj bi bil torej odsev posameznikove notranje neurejenosti, negotovosti in zbeganosti. Kopičenje (nepotrebnih) predmetov in neurejenost delovnega oziroma bivalnega okolja strokovnjaki pripisujejo tudi pomanjkanju samozaupanja, samozavesti in samospoštovanja. Kdor samega sebe ne more spraviti v red, mu to ne uspeva niti, ko gre za okolje, v katerem dela, se uči, ustvarja in živi. Pa je res tako?

S tem vprašanjem se je nedavno ponovno ukvarjala skupina ameriških vzgojiteljev, psihologov, sociologov, andragogov in komunikologov (prvi del študije na to temo so končali pred petimi leti), ki z raziskavo na prostovoljcih (sleherni povabljeni menedžer je svoje sodelovanje v študiji dojemal kot profesionalno dolžnost in častni izziv) ugotovili, da modrost naših babic na pragu tretjega tisočletja ni tako zveličavna, kot smo predvidevali. Vodilni delavci 1300 največjih in najbolj perspektivnih podjetij na novi celini, ki so sodelovali v raziskavi, bolj kot na imeniten, pospravljen in izpraznjen interier raje prisegajo na ustvarjalni nered, v katerem pa se lastnik seveda imenitno znajde in ga večino časa (skoraj) popolnoma obvladuje. Najuspešnejši, najkreativnejši in najbolj delavni predstojniki se običajno ponašajo z ne povsem urejeno in pospravljeno pisarno. Sled nereda daje pridih dinamike, dogajanja in občutek življenja ter pomeni svojevrsten izziv za lastnika in njegove sodelavce pa tudi stranke, partnerje in obiskovalce. Tega pa se številni menedžerji pogosto sploh ne zavedajo.

Prazne in pospravljene so predvsem pisarne predstojnikov in šefov na piedestalu, ki le dirigirajo in delegirajo naloge podrejenim, sami pa se ukvarjajo predvsem s triažo in kasnejšim nadzorom, pri čemer se seveda ne morejo pohvaliti z originalnostjo, domiselnostjo in ustvarjalnim udejstvovanjem.

Raziskava z naslovom Delovne navade vodilnega kadra, ki jo je v sodelovanju z washingtonsko univerzo med generalnimi direktorji, njihovimi namestniki in finančnimi direktorji 1300 najprestižnejših ameriških podjetij izvedla družba Johnsons Promotions, Inc., razkriva, da jih ima dobra polovica zgledne delovne mize, ki so običajno popolnoma prazne ali vsaj minimalno založene. Glavnina sodelujočih se ponaša z osebnostnimi lastnostmi, ki spodbujajo oziroma krepijo ustvarjalnost, najpogostejši predmeti na njihovih pisalnih mizah pa so praviloma povezani s poslom, poklicem in kariero – neprimerne ali moteče elemente nemudoma odstranijo.

Rezultati drugega dela opisane raziskave pričajo, da kanček »nereda« praviloma deluje ustvarjalno in spodbudno, ravno nasprotno pa sterilna brezhibnost vnaša hlad in vzvišenost, povečuje razdaljo in neskladje (lahko celo krepi nesporazume in nasprotovanja).

Poiščite sredino

V poslu in karieri pa tudi v zasebnem življenju so torej najuspešnejši in najprodornejši posamezniki, ki znajo poiskati pravo mero, nekakšno zlato sredino med redom in neredom, med brezhibnostjo in kaosom. Kar pomeni, da se zaradi nereda na svoji pisalni mizi ni treba opravičevati, in če kdaj ne uspete vsega pravočasno pospraviti, pozabite na nelagodje in občutek krivde, marveč raje pomislite na dejstvo, da je določena stopnja nereda znamenje ustvarjalnosti, podjetnosti in spodbudne poslovne dinamike. Preden pa boste nekoga omalovaževali, kritizirali ali celo obsojali zaradi nereda, preverite, ali se v svojem »navideznem kaosu« dobro znajde in morda celo bolje počuti kot v brezhibnem sterilnem ambientu. man