O ravnanju nemške dežele Severno Porenje - Vestfalija so se v nemški politiki že veliko prepirali. Ta je namreč za nekaj milijonov evrov že večkrat kupila zgoščenke s podatki o nemških državljanih, ki so se davkariji izognili s tem, da so svoj denar naložili na švicarskih bankah. S tem je pošteno ujezila švicarske bankirje in nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, ki se je s Švicarji dogovoril o davčnem sporazumu.
Zadnji nakup avgusta letos je deželno blagajno Severnega Porenja - Vestfalije olajšal za dobrih 3,5 milijona evrov. Na dveh zgoščenkah so zbrani podatki o nemških strankah ene od 28 največjih bank na svetu. UBS je eden največjih svetovnih upraviteljev premoženja s sedežem v Zürichu in Baslu. Potem ko je tožilstvo v Bochumu pregledalo podatke z zgoščenk, preiskovalci ugotavljajo, da so nemški državljani v omenjeni banki pred davkarijo skrili skoraj tri milijarde evrov, ne da bi doma zanje plačali en sam cent davka.
Süddeutsche Tageszeitung poroča, da tožilstvo ugotavlja, da je z zgoščenkama na sledi do zdaj največjemu obsegu davčnih prevar. V nasprotju z drugimi primeri iz zadnje preiskave ni mogoče sklepati, da so nemške državljane k utaji nagovorili uslužbenci banke UBS. Drugače je v Baden-Württembergu, kjer tožilstvo v Mannheimu preiskuje očitke, da so uslužbenci banke UBS pomagali utajiti davke nemškim strankam, v Združenih državah Amerike pa je nekdanji uslužbenec banke pred sodiščem celo priznal, da je pomagal utajiti davke okoli 150 ameriškim državljanom.
Podatki z zgoščenk razkrivajo, da je neobdavčen denar v švicarski banki skrivalo kar 750 zasebnih nemških skladov in 550 drugih strank. Samo skladi so utajili okoli 204 milijone davkov. Še zlasti nakup zadnjih zgoščenk je za omenjeno nemško deželo prinesel obilo novih podatkov, ki se bržkone poznajo tudi v deželnem proračunu. S tem so v deželi, ki jo vodi socialdemokratska ministrska predsednica Hannelore Kraft, utišali kritike, ki menijo, da je škoda denarja za nakupe zgoščenk, saj priliv v davčno blagajno ne upraviči visokih kupnin. Od leta 2007, ko je dežela začela kupovati zgoščenke s podatki davčnih grešnikov, se je v Nemčiji samoovadilo že več kot 40.000 davčnih grešnikov, ki so svoje premoženje naložili na švicarskih bankah. Skupno je v davčne blagajne tako priteklo okoli tri milijarde evrov.
Pri zadnjih zgoščenkah tožilstvo navaja, da je možnost samoovadbe izkoristilo le 130 od 1300 strank, zapisanih na zgoščenkah. Samoovadba sicer skesane grešnike obvaruje pred pregonom, vendar pa morajo plačati vse davke, ki jih do zdaj niso, hkrati jim davkarija na to vsoto pobere še šest odstotkov. Kljub temu je to še vedno precej ceneje, kot če jih najdejo s pomočjo kupljenih zgoščenk in se znajdejo v preiskavi.
Šef sindikata davčnih uslužbencev Thomas Eigenthaler ocenjuje, da so nemški državljani v tujini pred davkarijo skrili okoli 150 milijard evrov, zato se sindikat zavzema za odpravo bančne tajnosti v Švici. Ta po njihovem mnenju ne vabi le k utaji davkov, temveč omogoča tudi pranje denarja iz trgovine z drogo, orožjem in ljudmi. Predstavniki sindikata zato pozdravljajo, da je spodletel davčni sporazum, ki sta ga sklenili nemška in švicarska vlada, vendar je zaradi nasprotovanja spodletel z vetom zveznega sveta.
Še posebno socialdemokrati temu davčnemu sporazumu močno nasprotujejo, saj menijo, da bi pomenil neke vrste amnestijo za davčne grešnike in deloval kot napačno sporočilo poštenim davkoplačevalcem. Po sporazumu bi namreč davčni grešniki še naprej ostali anonimni, njihovo premoženje, naloženo na švicarskih bankah, bi anonimno obdavčili z 21 do 41 odstotki (odvisno od vsote in trajanja vloge), vnaprej pa bi na dohodek od kapitala plačevali enak davek, kot bi ga plačali v Nemčiji.
