Sistem upravljanja državnega premoženja, vrednega okoli devet milijard evrov, je po spreminjanju zakonodaje o upravljanju kapitalskih naložb, iskanju sprotnih, vladi všečnih rešitev in politično obarvanih kadrovskih zamenjavah pred razsulom. Po tistem, ko je Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) s koncem novembra že zapustil predsednik uprave Janez Benčina, zaradi česar je AUKN že tretji dan neoperativen, so včeraj po naših zanesljivih informacijah odstopne izjave podpisali tudi vsi člani sveta agencije pod vodstvom Alje Markovič Čas. Svet, ki mu je vlada na predlog finančnega ministra Janeza Šušteršiča odvzela domala vse pristojnosti, se ni sestal že vse od marca, zdaj pa bi moral imenovati novo akreditacijsko komisijo, ki je prav tako odstopila.
Imenovanje akreditacijske komisije, ki oblikuje strokovna mnenja o primernosti kandidatov za člane organov gospodarskih družb, v katerih ima država delež, je ena od zgolj dveh funkcij, ki jih je vlada še pustila svetu AUKN. Poleg te je svet pristojen zgolj še za sprejemanje kodeksa upravljanja AUKN. A člani komisije imajo očitno dovolj, da njihovo mnenje o primernosti kandidatov za nadzorne svete družb v državni lasti vsakokrat povozi očitno pomembnejša strankarska pripadnost novih nadzornikov, zato s 15. decembrom svoj položaj zapuščajo.
Iščejo šefa AUKN, a ne vedo, kdo bi mu podpisal pogodbo
Vlada, ki se ji po trditvah naših virov že tako in tako zapleta pri iskanju kandidata za predsednika uprave AUKN, bo zdaj morala najti še pet kandidatov za člane sveta agencije. Imenuje jih državni zbor, vsi pa potrebujejo za imenovanje večino vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov, kar pa glede na pretekle izkušnje ni povsem samoumevno. Spomnimo, da kljub načelni uglašenosti koalicijskih poslancev vladnemu kandidatu za predsednika uprave AUKN Vitoslavu Türku potrebne večine ni uspelo dobiti. Še pred odstopom članov sveta AUKN so začele krožiti informacije, da naj bi vlada sama pripravljala njihovo razrešitev, zato obstaja možnost, da so opravili tudi že nabor kandidatov. Članov sveta AUKN sicer ni lahko razrešiti – edini »dovoljen« razlog je njihovo domnevno nevestno ali nestrokovno delo, ki pa jim bi ga vlada glede na to, da je svetu odvzela domala vse pristojnosti, bržčas težko očitala.
Pri iskanju kandidata za predsednika uprave se zapleta tudi zaradi banalnega razloga. Še vedno namreč ni jasno, kdo mu bo sploh podpisal pogodbo o zaposlitvi. Kot smo v Dnevniku poročali že pred časom, je vlada ob spremembi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države svetu AUKN odvzela tudi pristojnost podpisovanja pogodb o zaposlitvi s člani uprave AUKN. Tega pooblastila se otepajo tudi v državnem zboru, prav tako za to menda niso pristojni na finančnem ministrstvu. V upravi AUKN tako zdaj sedita vršilec dolžnosti člana uprave Peter Ješovnik, s katerim je pogodbo podpisala kar takratna predsednica uprave Dagmar Komar, in vršilka dolžnosti članice uprave Janja Holcman Babič. Ta je bila v upravo AUKN imenovana skupaj z Benčino, ki mu v dveh mesecih vodenja agencije niso podpisali pogodbe o zaposlitvi, zato ni jasno, ali ima pogodbo podpisano Holcman-Babičeva.
Vlada v stiski: pred vrati skupščini NKBM in NLB
»Dejstvo, da AUKN nima predstojnika, pomeni, da agencija ne more izvajati svojih nalog. Tudi dokumenta ne more posredovati ven,« je pojasnil dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. A z imenovanjem novega predsednika uprave se vladi mudi, saj bosta prihodnji teden potekali skupščini največjih bank v državi, NKBM in NLB. O spremembah statuta in povečanju osnovnega kapitala v obeh bankah lahko vlada po odloku državnega zbora odloča sama, a na skupščino NLB je uvrščeno tudi odločanje o imenovanju dveh članov nadzornega sveta, Gaëla de Pontbrianda in Marianne Okland, o nezaupnici članoma uprave NLB Davidu Benedeku in Marku Jazbecu ter o forenzični reviziji poslovanja odvisnih družb NLB, LBH banke in NLB Interfinanz.
Imenovanje novega predsednika uprave AUKN na do zdaj sklicane seje organov državnega zbora ni uvrščeno, naslednja redna seja državnega zbora pa se bo začela šele na dan skupščine NLB, torej prihodnji petek, kar bi bilo prepozno. Če naj bi država imela svojega predstavnika na skupščini NLB tudi pri točkah, ki niso povezane z dokapitalizacijo banke, je tako pričakovati sklic izredne seje državnega zbora in hitropotezno imenovanje predsednika uprave AUKN. Kakšne načrte kujejo, na ministrstvu za finance, kjer sicer vseskozi govorijo o transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem, ne razkrivajo. Pojasnili so zgolj, da »intenzivno pripravljajo rešitev, na podlagi katere bi se, skladno z veljavno zakonodajo, omogočilo nemoteno operativno delovanje AUKN«.
