Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani, na katerem najdemo denimo Jožeta Plečnika, Umberta Eca, Antona Trstenjaka, Josepha Stiglitza, Borisa Pahorja, Tomáša Masaryka ter druge vplivne in znamenite osebnosti, je od včeraj daljši še za ime Adam Michnik. Eden najvidnejših poljskih protikomunističnih disidentov v sedemdesetih in osemdesetih letih drugače od mnogih svojih sodelavcev po letu 1989 ni šel v politiko, pač pa je postal urednik novoustanovljenega časnika Gazeta Wyborcza, danes enega najuglednejših poljskih časopisov. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je včeraj nastopil z enournim predavanjem o »težavah našega časa« in »boleznih postkomunistične demokracije«, ki se Slovenije ne tičejo prav nič manj kot njegove domovine Poljske.
»Počutim se kot na svojem pogrebu,« je novi častni doktor spregovoril po podelitvi naziva, »ker je gospod Jezernik (Božidar Jezernik je nekdanji dekan Filozofske fakultete in Michnikov osebni prijatelj, op. p.) tu govoril o meni le dobro.« Sebe je Michnik, po izobrazbi zgodovinar, pozneje opisal kot »evroentuziasta«, Evropsko unijo pa kot »najboljšo idejo v Evropi v zadnjih 300 letih«; na vprašanje iz publike, kaj meni o neoliberalizmu in diktaturi prostega trga, je odvrnil, da »prosti trg obstaja le v teorijah, na papirju, v praksi pa je vedno do takšne ali drugačne mere reguliran«. Zato po njegovem popolnoma prosti trg ni resnično nasprotje planskemu gospodarstvu, izpostavil pa je dejstvo, da kljub temu na svetu ni primera, kjer bi demokracija obstajala brez tako ali drugače prostega trga.
Michnikov oče, po rodu Jud, je bil sprva komunistični aktivist, po letu 1960 pa se je prelevil v nasprotnika režima, medtem ko je njegov sin Adam po dobrih dveh desetletjih protikomunističnega aktivizma že dobri dve desetletji odgovorni urednik časopisa, ki velja za levičarskega zlasti v očeh fundamentalistične poljske desnice, na čelu katere je nedvomno prejšnji premier Jaros³aw Kaczynski in njegova stranka PiS (Pravo in pravičnost). Njegov brat dvojček Lech Kaczynski je bil predsednik države, dokler ni pred nekaj več kot dvema letoma umrl v tragični letalski nesreči pri Smolensku, iz česar je vzklila »smolenska religija«, kakor jo imenuje Michnik – teorija zarote poljskih desničarjev, po kateri sta omenjeno letalsko nesrečo načrtovala poljski premier Donald Tusk in njegov ruski kolega Vladimir Putin na sestanku v Smolensku nekaj dni poprej.
»Za mlade sta Brežnjev in Sovjetska zveza enako abstraktna kot zame Hitler. Ali Džingiskan, Napoleon in Neron,« ugotavlja Michnik, zato po njegovem mnenju populistom ni težko prepričati mladih, da živijo v nedemokratični državi, polni zarot in spletk. »Sam se še danes pogosto zjutraj prebudim v strahu, da se mi je zadnjih 23 let svobode le sanjalo.« Po drugi strani pa se čuti kot urednik vplivnega časopisa soodgovornega za to, da ljudi spodbuja k refleksiji: »Ne moremo predpostavljati, da vseh 20 odstotkov ljudi, ki glasujejo za Jaros³awa Kaczynskega, fanatično verjame vsem njegovim trditvam.« V postkomunističnih demokracijah se je po Michnikovem mnenju »očitno povsod izoblikovalo stanje, ko je ljudstvo pametnejše od vladajoče elite«.
