Ravno v bližini Gornjega Grada je bilo namreč po podatkih Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje žarišče včerajšnjega potresa, katerega magnituda pa ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci osrednje in vzhodne Slovenije. Terbovškova pa ni bila edina, ki jo je potres prestrašil. Florjana Kakerja je tudi zbudil. »Kar dobro nas je zamajalo, ali je nastala kakšna škoda, pa še nisem ugotovil,« je dejal Kaker. Nazadnje so potres s podobno magnitudo naši seizmologi zaznali januarja 2010 pri Postojni. »A praviloma potresi, ki ne presežejo pete stopnje po evropski potresni lestvici, ne povzročijo večje škode,« pojasnjuje seizmologinja Tamara Jesenko.

Večje gmotne škode Gornjegrajčani res niso zaznali, a so, kot nam je dejal župan Stanko Ogradi, vendarle opazili, da so se nekatere že obstoječe razpoke na občinski stavbi in tamkajšnjem kulturnem domu povečale. Mnoge prebivalce pa je zaskrbelo, ali potres morda ni povezan z vodno ujmo, ki je pred natanko mesecem dni tudi v tej zgornjesavinjski občini povzročila nemajhno gmotno škodo. Jesenkova zatrjuje, da ti dve naravni nesreči ni mogoče povezati. Pravi, da se potresov ne da napovedovati vnaprej, je pa povsem mogoče, da močnejšemu potresnemu sunku sledi vrsta popotresnih, šibkejših. »Močnejši potres so na območju Menine zaznali leta 1840 in 1916. Od leta 2000, ko deluje nova državna mreža potresnih opazovalnic, smo na tem območju zabeležili 98 tovrstnih dogodkov, od katerih je bil najmočnejši, z magnitudo 2,8, zaznan novembra 2010,« pojasnjuje Jesenkova iz urada za seizmologijo in geologijo. mm