Kerling je pred dvema letoma navdušil tudi Klemna Podgorška, člana državnih prvakov Debeliners. »Prek medijev sem izvedel, da so se tudi pri nas začeli organizirano ukvarjati s športom, ki me je že dolgo navduševal s filozofijo in taktiko. Že 20 let se ukvarjam tudi z balinanjem, torej je bil korak do kerlinga sorazmerno majhen. Lahko rečem, da gre za enega redkih športov, kjer je na prvem mestu 'fair play'. Govorimo celo o duhu kerlinga. Sem človek, ki si tako v športu kot tudi v zasebnem življenju postavlja vedno višje cilje in v kerlingu so olimpijske igre tudi po 30. letu starosti lahko realen cilj,« je pojasnil Podgoršek. V mislih je imel enega najstarejših dobitnikov zlatega olimpijskega odličja, ki je imel ob zmagoslavju kar 52 let.
Kerling ni enostaven, v ekipi, ki šteje štiri člane, pa ima vsak svojo nalogo. Kapetan je glava ekipe in ima pod nadzorom taktiko. Stoji na drugi strani steze in narekuje igro. Ves čas igrajo vsi štirje, en igralec meče, drugi kaže, kam, ostala dva pa pometata. Prvi metalec začne dejansko graditi celotno igro, meče pa tako imenovane guarde, to so tisti kamni, ki ščitijo »hišo« in se jih dva naslednja kroga ne sme izbijati. Drugi metalec meče kamne mimo guardov v hišo. Tretji metalec meče kamne v hišo in izbija nasprotnikove. S pometanjem, po tem verjetno večina pozna kerling, pa igralca kamnu določata hitrost, smer in zavoj. To je, kot pravi Podgoršek, izredno pomemben dejavnik igre. Osnovni cilj je, da ekipa spravi svoje kamne v sredino hiše in izbije nasprotnikove. Ekipi mečeta izmenično, vsaka po en kamen. Ko se vrže vseh 16 kamnov, se igra preseli na drugo stran. Ena tekma ima po navadi 8 iger. »Vsaka ekipa ima 8 kamnov, dva na igralca. Kamni so iz škotskega granita, ki se ne razpoči, ko udarjajo med sabo. Igralci potrebujejo posebne metle in čevlje. Na čevljih sta različna podplata, eden je teflonski in dobro drsi, na drugem je guma, da se lahko odrineš,« je povedal Podgoršek in dodal, da je v Sloveniji okoli 150 registriranih igralcev. Ponosni so tudi, da so se jim pridružili igralci na invalidskih vozičkih.
Slovenski kerling je na začetku poti uveljavljanja v svetu. »Letos smo šli drugič na evropsko prvenstvo. Začeli smo v skupini C in osvojili bronasto kolajno. Morda ne zveni veliko, ampak za nas, ki se s tem športom ukvarjamo šele tri leta, je to pomenilo ogromno,« je prepričan Podgoršek. Čeprav o profesionalizmu kerlinga v Sloveniji ni mogoče govoriti, je baza mladih, katerim so namenjeni manjši in lažji kamni, vse večja. In kdor gradi na mladih, gradi za prihodnost.