Na regionalnih katalonskih volitvah nobena od političnih strank ni dobila prepričljive večine, toda napačne so bile trditve, da za samostojnost Katalonije to ni dobro. Prve tri stranke z največ glasovi se namreč kljub različni politični opredelitvi popolnoma strinjajo v eni točki – Katalonija se mora odcepiti. Skupaj so dovolj močne, da izborijo referendum in uradno potrdijo lastno voljo. Katalonci nočejo več izkoriščanja Madrida, predvsem pa ponižujočega odnosa aristokratske Kastilje, ki z viška gleda na vse preostale španske pokrajine. Z odcepitvijo Katalonije bi španska nogometna liga po trenutnih udeležencih ostala brez prvouvrščene Barcelone in zadnjeuvrščenega Espanyola. Oba kluba bi bila sicer še naprej pripravljena igrati v španski ligi, a v katalonski prestolnici se bojijo, da jih špansko nogometno društvo LFP namerno ne bo spustilo zraven kot del povračilnih sankcij. V Kataloniji zato upajo, da bo njenemu vzoru sledila še Baskija, nato pa bi iskali širše soglasje, da bi se ustanovila iberska liga, vključno z vsemi najboljšimi portugalskimi in španskimi klubi. Ena od možnosti Barcelone je še priključitev k francoski ligi, kjer bi imela enak status kot Monaco, če pa se bodo Kataloncem zaprla vsa vrata, pa so pripravljeni sprejeti tudi igranje v samostojni katalonski ligi. Če bo to cena odcepitve, so jo pripravljeni plačati takoj.

Ko se Katalonci zapletejo v pogovor s Slovenci, jih zanima predvsem, ali zdaj v samostojni državi živimo bolje. Kompleksno vprašanje, ki je v zadnjih tednih dobilo še dodatne dimenzije zapletenosti, toda kljub temu smo jim pritrdili – radi živimo v samostojni Sloveniji, le z oblastniki imamo težave. Precej Slovencev pa s Katalonijo povezuje tudi navdušenje nad nogometaši Barcelone. Grb slovenskega uradnega društva navijačev je tako svoj prostor našel tudi na pročelju stadiona Camp Nou, kjer so razvrščeni grbi vseh uradnih navijaških društev katalonskega ponosa.