»Zdaj me še ne skrbi, da nismo dovolj dobri, čeprav nimamo kaj skrivati, da so rezultati zanič. Upali smo, da se bomo kosali z najboljšimi, zdaj pa lovimo le točke. Verjamem, da so fantje sposobni bistveno boljših nastopov. Zagotovo bomo že v Hochfilznu našli boljše rešitve,« je moral trener slovenske biatlonske reprezentance Uroš Velepec po koncu tekem za svetovni pokal v Östersundu priznati skromen začetek sezone.
Edina, ki je na skupno šestih posamičnih preizkušnjah v Östersundu omilila katastrofalno slab začetek, je Teja Gregorin. Iztisnila je 15. mesto na dolgi starodobni razdalji na 15 kilometrov, 17. mesto na krajši sprinterski razdalji ter 21. v zasledovanju. Njenih 70 točk svetovnega pokala (skupaj je na 16. mestu) se odraža še bolj slikovito ob beri moške druščine svetovnega prvaka Jakova Faka, ki je sama nabral le 9 točk in ni niti med petdeseterico.
»Želela sem si vsaj ene uvrstitve med deseterico,« je pričakovanja razkrila Teja Gregorin. »Zdaj se lahko le nadejam, da bo bolje. Rezerve v teku imam. Upam, da bo pomagal počitek pred Hochfilznom. V streljanju se mi še pripetijo napake, zaradi katerih je bil nedeljski nastop v drugem delu precej slabši od prvega optimalnega dela z ničlami,« je strnila opis uvodnega skandinavskega dela zanjo že enajste sezone. Za Norvežanko Toro Berger, serijsko zmagovalko Östersunda, sicer ni oddaljena veliko. V soboto na sprintu le minuto, a za Gregorinovo ni ravno značilno, da v smučini ni niti med trideseterico najhitrejših. Östersundsko bero je rešila predvsem s streljanjem.
Razočaranje preostalih je še mnogo bolj izrazito. Jakov Fak in Klemen Bauer kot velika aduta sta v streljanju nezanesljiva, v teku pa daleč od potencialov. »Tarč mi ni uspelo zadeti niti v nedeljo. Tek je žal le povprečen, brez posebnih svetlih točk. Ostajam brez besed. Verjamem pa, da je taka situacija le trenutna in bo v Hochfilznu že drugače,« upa svetovni prvak na 20 kilometrov Jakov Fak, medtem ko Martin Fourcade, ki se ponaša z istim laskavim nazivom v preostalih disciplinah, že nosi rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala. Fak je nekaj oteževalnih okoliščin našel le v mrazu, saj je imel tudi v preteklosti težave z ozeblinami.
»Pri meni zagotovo bolj bodejo v oči štiri zgrešene tarče v streljanju stoje na sobotni tekmi. Kot so mi povedali, sem imel najbolj vetrovne razmere. Očitno se zgodi. Veliko vsega po malem vpliva in rezultata ni. Ampak ostajam optimist. Počutje je še vedno zelo dobro,« je razmišljal Klemen Bauer, ki je bil v soboto le 65.
Še bolj le deset dni pred tekmo svetovnega pokala na Pokljuki negativno izstopa tekaška plat. Nihče, niti kot blisk hitri Bauer, niti puščica Fak, niti jekleni Janez Marič z nemara najbolj vzpodbudnim nastopom na zasledovanju (prehitel je 16 biatloncev in napredoval na 43. mesto), ni bil med trideseterico najhitrejših v smučini. »Iz tekme v tekmo tečem lažje. Samo do tistega pravega občutka, kot ga poznam iz boljših let, mi še veliko manjka,« pravi Janez Marič. »Ne bi se rad izgovarjal. Med tekmo se mi res ni zdelo nič narobe. V cilju pa se je izkazalo, da smuči mogoče niso bile ravno najboljše,« je v soboto pripomnil Bauer.
V slovenskem taboru so v veliki meri veliko razlogov iskali pri smučeh. Razmere ob še vedno nezaledenelem velikem jezeru v bližini z visoko vlago in nizkimi temperaturami, ko sneg škripa pod smučmi, so zelo zahtevne za pripravo in izbor smuči. Poleg tega statistika kaže, da na zmagovalnem odru ni veliko tekmovalcev na smučeh Fischer, s katerimi tekmuje vsa slovenska reprezentanca. Ta proizvajalec sicer zalaga dve tretjini konkurence. Ob tem je nekaj vpliva tudi zato, ker delajo proizvajalci razlike med boljšimi in slabšimi, torej tržno bolj in manj zanimivimi.
Peter Dokl je po tej plati tragična figura, saj pride na vrsto na koncu. Dobi, kar ostane. Razumljivo, da so se v soboto vsi vozili mimo Ihanca, ki je bil celo drugi najbolj učinkovit strelec tekme, a je zmogel prehiteti le soseda Bauerja. Kanadčani z junakom sobotne tekme Jeanom Philippom Leguellecem so priznali, da je v kakovosti smuči tudi minuta razlike. Avstrijski veteran Sumann je v cilju poljubljal Atomicove smuči kot svojo drago. In še ena zanimivost: Gregorinova tekmuje s kar pet let starimi smučmi.
Oba trenerja skrbno analizirata nastope. Velepec prizna, da malce gleda tudi Čehe, ki so zadnje priprave tudi opravili na Pokljuki v istih skromnih snežnih razmerah. »Res so tudi bolj skromno začeli, z izjemo mešane štafete, kot mi, a tu razlogov ne iščem,« pravi Velepec. Trinajst sezon na čelu slovenskih biatloncev v različnih vlogah ima analitično težo češkega strokovnjaka Tomaša Kosa. »Zdaj se bo treba malo umiriti, znižati visoke cilje, zbistriti glave in trezno nadaljevati sezono. Predvsem Fak in Bauer sta imela visoke želje, ki pa se najhitreje razblinijo prav na strelišču. Verjamem, da je vse motilo tudi zelo hladno vreme, ki ga nismo bili vajeni. S tem ima največ težav spet prav Jakov. Po neprijetni izkušnji z ozeblinami se je tovrstni strah še poglobil v njegovi glavi,« situacijo ocenjuje umirjeni Kos.
