Sopranistka Ana Netrebko je trenutno na višku slave in stati na odru ob tako zvenečem imenu le ni kar tako: zdaj so zadovoljni vsi, projekt naj bi po besedah organizatorjev zadostil organizacijskim, finančnim in umetniškim pričakovanjem, Slovenska filharmonija pa je s turnejo zapisala posebno poglavje v svoji zgodovini.

Slovita pevka je z Orkestrom Slovenske filharmonije, Slovenskim komornim zborom ter našimi solisti Moniko Bohinec, Nuško Drašček, Thereso Plut in Lukom Debevcem Mayerjem prvič nastopila skupaj na generalki 29. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, naslednji dan pa so pred povsem razprodano dvorano koncertno izvedli operno enodejanko Jolanta skladatelja Čajkovskega. Izvedba je bila dobro sprejeta že doma, po kritikah in zapisih v tujih medijih sodeč pa je dosegla izjemen uspeh tudi na turneji, ki je obsegala enajst koncertov v šestih evropskih državah. V prvi vrsti so bile oči obrnjene v veliko zvezdo, ki je prepričala v svoji tehnično-vokalni in dramsko-čutni izraznosti, prijazno pa se je omenjalo tudi slovenske glasbenike pod dirigentsko taktirko Emmanuela Villauma. Očividci pravijo, da so ovacije razen v Ljubljani doživeli tudi v Pragi in Amsterdamu, medtem ko so bili v Berlinu nekoliko bolj zadržani.

Finančno uspešna turneja

Njihovo druženje se je torej začelo 30. oktobra v Ljubljani, nadaljevalo pa 3. novembra v Stuttgartu, nato v Münchnu, Amsterdamu, Parizu, Berlinu, Frankfurtu, pa v Nürnbergu, Pragi in Essnu ter zaključilo ta petek na Dunaju. To je bila najdlje trajajoča turneja, ki jo je doslej v svoji karieri imela Netrebkova, projekt pa je bil plod sodelovanja Slovenske filharmonije in agencije Universal Music Arts & Entertainment. Za Jolanto so so se odločili na posebno željo operne pevke, ki Čajkovskega, posebej pa to kratko opero številnih dramaturških pretresov, še posebej obožuje.

Ker so v Sloveniji dvignile veliko prahu cene vstopnic za ljubljanski koncert z Netrebkovo, ki naj bi bile snobovsko drage, smo pogledali, koliko so morali zanje plačati drugje. Naj spomnimo, da so bile vstopnice v Cankarjevem domu od 65 do 195 evrov; v stuttgartski Liederhalle so jih obiskovalci plačali med 59 in 199 evrov, v Philharmonie am Gesteig v Münchnu so stale od 68 do 260 evrov, v Concertgebouw v Amsterdamu od 62 do 143 evrov, v pariški Salle Pleyel pa od 10 do 160 evrov. V Berlinski filharmoniji niso bile ravno poceni, stale so od 151 do 248 evrov, v frankfurtski Alte Oper od 45 do 195 evrov, v Maistersingerhalle v Nürnbergu pa kar med 280 in 465 evrov. Poceni niso bile niti v Philharmonie Essen, stale so med 119 in 293 evrov. Podatkov za Dunaj in Češko ni bilo mogoče dobiti.

Koncertna turneja bo tudi trajno zabeležena na zvočnem nosilcu; Jolanta v izvedbi Netrebkove in slovenskih glasbenikov bo pristala na zgoščenki s posnetkom koncerta v Essnu, izšla pa bo pri založbi Deutsche Grammophon, katere varovanka je Netrebkova.

Tuji mediji so zapisali...

Kritike po koncertih so bile naklonjene. Po nastopu v Berlinski filharmoniji sredi novembra je Netrebkova požela precej hvale za svojo »čudežno vokalno tehniko«, kot je zapisal Jan Bachmann v Berliner Zeitungu, in »glas, poln ognja«, kot je za Der Tagesspiegel napisal Udo Badelt; na spletni strani Opera World pri tem niso pozabili dodati, da je imela pri svojem nastopu ustrezno oporo v »sijajnih spremljevalcih«, torej Orkestru Slovenske filharmonije z zborom pod taktirko Emmanuela Villauma.

Za izjemno interpretacijo oslepljene princese Jolante je bila sicer Netrebkova deležna odličnih kritik skozi vso turnejo. Robert Braunmüller je v članku za München Abendzeitung ugotavljal, da je bila ruska sopranistka »popolna izbira za to vlogo«. Po njegovem mnenju je sposobna tudi »potrebne dramske premišljenosti za to vzhičeno himno svetlobi«, »njen temno obarvani glas pa doda naravno erotičen pridih, ki pravljično figuro Čajkovskega spremeni v resnično osebo«. Nič manj navdušeni niso bili v Berlinu; že omenjeni Bachmann je ugotavljal, da ostaja njen glas v vseh višinah in jakostih »popolnoma čist in homogen«, medtem ko je Badelt opozarjal na neverjetno gladkost čustvenih premen v njenem petju. O turneji so pisali tudi v dunajskem časniku Die Presse, in sicer Walter Weidringer v daljšem članku med drugim primerja tokratno Jolanto Netrebkove z znamenito Donizettijevo Lucio Lammermoorsko, kot jo je nekoč pela Maria Callas, doda pa tudi, da je svetovno zvezdo tokrat spremljal »srednjerazredni orkester«, ki je svojo nalogo v splošnem opravil solidno, pa čeprav je bil denimo njegov zvok na mestih, ki bi zahtevala bolj pretanjeno liričnost, kar nekam »koračniško« monoton.

Svoje raziskovanje romantične junakinje Čajkovskega bo Ana Netrebko nadaljevala tudi po novem letu, ko se bo pridružila Valeriju Gergijevu in orkestru Mariinskega gledališča pri dveh izvedbah Jolante v barcelonskem Gran Teatro del Liceu.