Pretekla noč je zaznamovala konec meseca novembra, s tem pa tudi zaključek movembra – meseca brk. Izziv, da bi brke, ki so zaznamovali 70. leta prejšnjega stoletja, vrnili v modo, je leta 2003 nase vzelo 30 prijateljev, ki so naleteli na precej neprijetne odzive. Šefi jim niso dovolili hoditi na sestanke, kot pravi eden od začetnikov gibanja in izvršni direktor nevladne organizacije Movember, Adam Garone, pa so starši na ulicah pred njimi celo poskušali zaščititi otroke.

Šala je postala bolj resna naslednje leto, ko so poskušali upravičiti svoj nov videz in ugotovili, da obstaja veliko organizacij in gibanj, ki ozaveščajo o posameznih boleznih, nobena pa se ne ukvarja s specifično moškimi. Osem let kasneje je Movember med 100 največjimi nevladnimi organizacijami na svetu, lani pa je organizaciji uspelo v 14 državah za raziskave v zvezi z rakom na prostati zbrati skupno 97 milijonov evrov.

Verjetno tudi na krilih ironične hipsterske kulture brk, se je fenomen movembra v zadnjih letih razširil po Sloveniji. Največ Mo moških, kot se imenujejo nosilci brk, je za akcije proti raku na prostati izvedelo prek spleta, kjer movembra zadnjih letih skoraj ni mogoče spregledat, kljub temu jih je večina odločitev za brke sprejela na pobudo prijateljev. Širjenje gibanja tako ostaja zvesto svojim začetkom.

''Včasih imam občutek, da moje brke opazujejo kot žensko oprsje''

Po vseh teh letih pa se zgodbe posameznikov, ki so se odločili za brke, ne razlikujejo zelo od prvih izkušenj Adam Garoneja in prijateljev.

Rok Halužan je ob s pobudi prijateljev letos zbral pogum, da je tudi sam postal Mo moški, v zadnjih dneh pa je bratrancu v ljubljanskem Mint cafeju pomagal organizirati enega od movembrskih dogodkov. Povedal je, da se, odkar ima brke, težko resno pogovarja s sestro, saj se mu ta neprestano smeji v obraz, opazil pa je tudi, da se ga na sestankih ljudje malce bojijo pogledati v obraz. Kljub temu pravi, da so mu brki prirasli k srcu in jih bo morda obdržal dalj časa, vsekakor pa jih nameravajo s prijatelji ohraniti do novega leta.

Naš sodelavec Jure Tomelj je v movember vstopil na stranska vrata. Nekaj dni ni imel strojčka za britje, ko ga je dobil nazaj, pa si je za šalo pobril brado in pustil brke. Nato se je prek spleta informiral o gibanju in postal velik podpornik. Pri tem ga podpira tudi mama, ki dela v zdravstvu in je zelo aktivna pri podobnih pobudah za zdravje. Boj proti raku na prostati je zanj še posebej pomemben, saj je bolezen prizadela tudi njegovega pokojnega dedka.

Jure pravi, da ima včasih občutek, da se ljudje na moške z brki odzivajo podobno kot na ženske z opaznejšim oprsjem. Njegovo dekle pa skrbi, kako se bodo na brke odzvali njeni starši, ki jih bo te dni prvič spoznal.

Malo bolj za hec se je movembru pridružil tudi Martin Šala. Najprej so ga nekaj let snubili prijatelji iz Avstrije, nato pa si je pred tremi leti pustil brke in ugotovil, da se ni zgodilo nič tragičnega. Prepričal je še nekaj prijateljev in hec je dobil dobrodelno noto, ko so pričeli zbirati sredstva za raziskave raka na prostati. Opaža, da ima movember vsako leto več pristašev, a opozarja, da je v Sloveniji zbiranje kar težko, tudi zaradi krize. Letos so se s prijatelji in simpatizerji odločili narediti nekaj, kar ljudje lahko kupijo, zaslužek pa prispevajo v sklad. Izpostavil je pomoč lastnikov lokalov, picerij, tiskarn in drugih partnerjev, ki v sklad darujejo lastne zaslužke.

Kljub vse večji ozaveščenosti v Sloveniji, pa bi Martin rad videl, da bi se v prihodnje akciji pridružilo še več ljudi, saj bi tako lahko privlekli več pozornosti krovne organizacije Movember. Slovenija bi tako dobila svojo uradno kampanjo, zbran denar pa bi bil porabljen v Sloveniji. Zbiranje donacij bo trajalo še prvi teden decembra, več informacij o movembru, dogodkih in načinu doniranja, pa je predstavljenih na www.movember.si.

Najbolj ogroženi moški med 50 in 74 leti

Rak prostate je po podatkih Registra raka RS iz leta 2008 najpogostejši rak pri moških. Njegova pojavnost še vedno strmo narašča, letno pa v Sloveniji z njim zboli več kot tisoč oseb. Leta 2008 je bilo 1207 novih primerov. Nevarnost raka prostate prične naraščati po 50. letu. Skoraj tri četrtine bolnikov zboli v starosti med 50 in 74 let.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana sicer poudarjajo, da je omenjeno naraščanje pojavnosti vsaj deloma posledica vedno bolj razširjenega merjenja vrednosti prostatičnega specifičnega antigena (PSA). S PSA testom lahko namreč postavimo sum na raka še preden ta začne povzročati simptome in z njegovo uporabo odkrijemo vedno več tumorjev v začetnem stadiju. Poleg PSA testa je najpomembnejši ukrep za zgodnje odkrivanje raka na prostati urološki pregled. Evropska zveza za urologijo (EAU) na podlagi rezultatov dveh velikih raziskav kljub temu ugotavlja, da splošno PSA testiranje moških nad določeno starostjo ni učinkovito. Odločitev za PSA meritve naj bi sprejel zdravnik v pogovoru z bolnikom, upoštevaje vse slabosti in prednosti takega testiranja. Starostno mejo, pri kateri bi bila priporočljiva prva morebitna meritev vrednosti PSA, je torej trenutno težko določiti in je odvisna tudi od tega, ali so prisotni primeri raka prostate v bližnjem sorodstvu moškega. Na inštitutu pričakujejo, da bo z vedno večjo ozaveščenost in informiranost moških vseh starosti pričakovati tudi naraščajoče zanimanje za omenjeno testiranje.