Preobremenjeni tovornjaki s preveč tovora, preobremenjeni vozniki, ki jih delodajalci ožemajo kot limone in dobesedno gonijo z enega mesta na drugo, pa dodajmo še avtoceste, kakršne pač imamo, in (upravičeno) nestrpne voznike, in koktajl je pripravljen.

Kdo ga bo spil, je tudi jasno – nihče. Od njega dobijo svojo porcijo le tisti, ki kupijo vinjeto za uporabo avtocest, da potem stojijo ali po polžje ležejo po naši državi. In nikomur nič. Kot je to pač v navadi v naši državi. Policija sicer navaja statistične podatke, kako se loteva teh težav, po njih sodeč je veliko tujcev tistih, ki znajo zakriviti tudi večino prekrškov, opozorila slovenskih tovornjakarjev, tako so prepričani oni, pa ne zaležejo. Očitno smo res narod, ki raje tlači svoje in po rokah nosi tuje, kot da bi bilo obrnjeno.

Prehitevanje tovornjaka je svojevrstna disciplina, ki spravi v nevarnost tudi druge udeležence v prometu, a roko na srce, kriv ni le pogumni voznik tovornjaka. Če se pred njim komaj premika preveč naloženi bolgarski, romunski ali ukrajinski tovornjak, ki bi bil lahko zrel tudi že za odpad, se ne more večno cijaziti za njim. Vprašljiva tehnična ustreznost teh vozil pri nas očitno tudi ne moti nikogar ali pa vsaj ne v dovolj veliki meri, da bi udaril po mizi in rekel: »Dovolj je!« Kajti pred časom, ko smo o tej temi že pisali, pa se ni spremenilo prav nič, je bil odgovor, da dokler ima tovornjak nameščeno veljavno registrsko tablico, mu nihče nič ne more. Pa je to res?

»Slonje dirke«, disciplina, ki jo pozna precej slovenskih uporabnikov avtocest, so le en del težav. Teh ne bi bilo, če bi na primer imele avtoceste še tretji pas. Ampak, lepo vas prosim, vrsto let so naši vrli poslovneži, gradbeniki in še kdo, seveda vsi pridno podprti s politiko, z neštetimi aneksi gradili avtoceste in ožemali proračun in si pridno polnili lastne žepe. Še enega takega projekta Slovenija verjetno ne bi preživela. Tretji pas na najbolj obremenjenih avtocestnih odsekih bi bil po tej logiki verjetno dražji, kot je bil celoten avtocestni križ do sedaj.

Kdo bo ugriznil v kislo jabolko tranzitnega tovornega prometa, tudi nihče ne ve. Do takrat pa se bodo morali vsi kupci vinjet, s tovornjakarji vred, stiskati in izgubljati živce v kolonah in nevarnih manevrih na avtocestah, na neurejenih počivališčih, ki to sploh niso, ampak so le večja parkirišča ob bencinskih črpalkah. Da, veliko dela še čaka to državo.