Čeprav se na slovenskih cestah le zelo redko še opazi kakšen avtomobil iz propadle kragujevške Zastave, imajo številni še vedno v spominu fičke, stoenke in yuge, ki so bili svojčas edino prevozno sredstvo večine družin, avtomobili, ki so bili sestavni del socialističnega planskega gospodarstva in so bolj kot po vsem drugem sloveli po svoji nezanesljivosti.

Kragujevška avtomobilska tovarna, ki je bila v najboljših časih po površini skupaj s svojim orožarskim delom večja kot mesto Kraljevo, je po razpadu Jugoslavije in zlasti po mednarodni izolaciji Srbije preživljala težke čase. Nekoč je bilo samo s proizvodnjo avtomobilov zaposlenih več kot dvanajst tisoč ljudi, z izgubo trgov in naglim upadanje prodaje pa se je znašla na robu propada. Končni udarec je tovarni, ki je bila že zdavnaj tehnološko zastarela, zadalo Natovo bombardiranje leta 1999, ko je bil precejšnji del obratov porušen. Po tistem se Zastava ni več pobrala, leta 2006 so izdelali samo še 12.000 avtomobilov, ki pa so bili dobri samo še za Srbijo in nekaj sosednjih držav, saj jih je že zdavnaj povozil čas.

Italijani v vlogi rešiteljev

Ko je srbska vlada razkosala Zastavo in osamosvojila avtomobilsko proizvodnjo, so imeli v Kragujevcu pripravljene načrte za zamenjavo zastarele skale, korala in floride, toda za razvoj je zmanjkalo denarja. V Zastavi so se zato začeli ozirati za strateškim partnerjem, med katerimi se jim je zdel najbolj ustrezen italijanski Fiat, vendar v Torinu niso imeli posluha, ker so imeli s tovarno še neporavnane račune. Potem ko so se neuspešno pogovarjali z Oplom in Volkswagnom, so se v vlogi rešitelja znova pojavili Italijani. Najprej so v Kragujevcu postavili popolnoma obnovljeno linijo za končno montažo takrat že upokojenega modela punto, ki so mu na srbskem trgu nadeli ime zastava 10.

Dokončno pa so se sporazumeli jeseni 2008, ko so ustanovili skupno podjetje Fiat automobili Srbija z dvotretjinskim večinskim deležem Fiata in manjšinskim srbske vlade. Po prvotnih načrtih naj bi se proizvodnja enega od Fiatovih novih modelov začela že leta 2010, zaradi celovite obnove tovarne pa to ni bilo mogoče.

Delajo štiri dni na teden

S prevzemom Zastave se je Fiat obvezal, da bo v celoti renoviral kragujevško tovarno in v njej začel proizvodnjo novega modela, srbska vlada pa je ob finančni injekciji zagotovila še dodatna zemljišča in prostocarinsko cono. Odprli so jo 16. aprila letos in v njej zagnali proizvodnjo modela 500L, ki ga ne bodo prodajali samo na stari celini, ampak tudi na ameriški strani Atlantika.

»Trenutno izdelamo približno 500 avtomobilov na dan v dveh izmenah, delamo štiri dni na teden, vsaka izmena po deset ur, vmes imamo tudi polovično izmeno, ki je zadolžena za oskrbo linij in vzdrževanje. Ob petkih ob šestih zjutraj proizvodnjo ustavimo in jo ponovno zaženemo v ponedeljek ob šestih, pravi Vladan Radosavljević, vodja izmene v proizvodnji karoserij. »S Fiatom je v Kragujevac prišel nov optimizem, novo upanje, saj so ljudje po tistem, kar se je dogajalo z Zastavo, postali skeptični in dolgo niso verjeli niti v ta projekt. Zdaj smo vsi postali optimisti, nostalgije za starimi časi ni. Preden je Fiat prevzel tovarno, je bilo tukaj 3500 zaposlenih, zdaj jih je 2600, obetajo se še dodatne zaposlitve.«

Fiat je v obnovo tovarne in zagon proizvodnje novega avtomobila vložil milijardo dolarjev. Kragujevška tovarna, ki nosi uradno ime Fiat Automobili Srbija (FAS), je ena redkih Fiatovih obratov, kjer skoraj v celoti izdelujejo tudi posamezne dele za karoserije, poleg tega pa sta ob njej locirana tudi dva pomembna dobavitelja, Johnson Controls za izdelavo sedežev in Magneti Maerili, ki izdeluje instrumentne plošče. Kragujevac je tako postal nekakšen balkanski Detroit, kjer ima eno glavnih besed Chrysler, ki ga je iz brezna prav tako potegnil italijanski Fiat.

Od Zastave ni ostalo nič

Od nekdanje Zastave razen v socialističnem slogu zgrajene upravne stavbe ni ostalo nič. Tisti, ki jih daje jugonostalgija in bi si v Kragujevcu radi ogledali Zastavin muzej, bodo bržkone razočarani, kajti tam je le nekaj sodobnih vitrin s kratko slikovno zgodovino mesta in tovarne ter kronologija gradnje nove Fiatove tovarne. Vse drugo, tudi redki avtomobili, kakršen je bil yugo v kabrioletski podobi, prototipi in drugi serijski modeli, je izginilo neznano kam. »Nekdanji vodilni v Zastavi so nekaj prodali, nekateri tudi pokradli ali se je izgubilo. Meni je uspelo rešiti le nekaj slikovnega in videogradiva, ki so mi ga dali v zapuščeni škatli za pralni prašek,« razlaga Jadran Soldić, dolgoletni Fiatov predstavnik za stike z javnostjo na območju nekdanje Jugoslavije.

Je pa zato v Kragujevcu še vedno veliko Zastavinih avtomobilov, vseh modelov in starosti, tudi takšnih, ki imajo vsakodnevne težave z zagonom motorja. Morda je tudi zato v šumadijski prestolnici veliko trgovin z nadomestnimi deli za štirikolesnike, ki so v pozni jeseni svojega življenja.