V hladnejšem obdobju leta se pogosteje pojavljajo okužbe s pnevmokoki. Te bakterije so eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice, zlasti po preboleli gripi. Pnevmokokne okužbe lahko povzročijo tudi meningitis, sepso in bakteriemijo ter vnetje srednjega ušesa, ki je ena najpogostejših otroških bolezni. Kljub temu da imamo na voljo učinkovito cepivo proti pnevmokoku, se še vedno zelo malo staršev odloči za preventivno zaščito otrok s cepljenjem. Prav tako je cepljenih zelo malo odraslih, še posebno starostnikov in kroničnih bolnikov, pri katerih potekajo pnevmokokne okužbe s težjo klinično sliko.

Pnevmokoki so bakterije, ki ves čas prebivajo v nosno-žrelnem prostoru pri 40 do 50 odstotkih otrok in pri 20 do 30 odstotkih zdravih odraslih oseb. V nosno-žrelni prostor pridejo praviloma z nosilca bakterije, ki nima znakov okužbe, in redkeje z bolnika s pnevmokokno okužbo, je pojasnil asist. mag. Marko Pokorn s Klinike za infekcijska in vročinska stanja UKC Ljubljana, in »tukaj se v veliki večini primerov odloči, ali človek zboli ali pa pnevmokok prenaša naokoli in ga preda dalje s poljubom in aerosolom«. Če s pnevmokokom okužen posameznik zboli za kakršnokoli okužbo, ki oslabi sluznične obrambne mehanizme, lahko pnevmokok odpotuje v srednje uho (posameznik zboli za vnetjem srednjega ušesa), nosno votlino in pljuča (dobi okužbe dihal) – v teh primerih govorimo o neinvazivnih pnevmokoknih okužbah. Če pridejo pnevmokoki v krvni obtok, govorimo o invazivni okužbi bakteriemiji, ki je resna okužba s težkim potekom bolezni in je zelo pogost sindrom invazivne pnevmokokne okužbe pri otroku; bakteriemija lahko spremlja pljučnico, zaseva po telesu, denimo v sklepe, najhuje pa je, če pride na možgansko ovojnico in povzroči pnevmokokni meningitis, ki je lahko tudi usoden.

Pogoste okužbe

Invazivne pnevmokokne okužbe in pnevmokokne pljučnice so najpogostejše pri otrocih, starostnikih, ljudeh, ki nimajo vranice (ti imajo tisočkrat večje tveganje, da zbolijo, kot ljudje, ki imajo vranico), z motnjami imunosti, odvisnikih od alkohola, sladkornih bolnikih, okuženih s HIV in bolnikih, ki so predhodno preboleli gripo. Zbolijo tudi drugi ljudje in je neka finska študija pokazala, da dve tretjini bolnikov z invazivno pnevmokokno okužbo ni imelo nobenega od ogrožajočih dejavnikov, je povedal Pokorn.

V Sloveniji za invazivno pnevmokokno okužbo zboli 230 do 250 ljudi na leto; bistveno pogostejše so neinvazivne pnevmokokne okužbe in po podatkih primarnega zdravstva kar 444 otrok od tisočih vsako leto preboli vnetje srednjega ušesa.

Starostna porazdelitev bolnikov z invazivno pnevmokokno okužbo v Sloveniji kaže, da večinoma zbolijo otroci, in sicer v drugem letu življenja, potem obolevnost upade in spet zraste po 65. letu življenja – vendar je smrtnost pri starejših bistveno višja kot pri otrocih in lahko okužbi podleže tudi 20 odstotkov obolelih starostnikov, je povedal Pokorn.

Na voljo več cepiv

Pnevmokokov je veliko in poznamo več kot 90 serotipov; pri otrocih sta najpogostejša serotipa 14 in 1, pri odraslih pa 3. Proti pnevmokoknim okužbam se je mogoče cepiti. S cepivom se vzbudi imunski odgovor na serotip, ki ga cepivo vsebuje. Že vrsto let je na voljo polisaharidno cepivo, ki zaščiti proti 23 serotipom (23-valentno), od leta 2010 pa tudi 13-valentno konjugirano cepivo. Kakšna je razlika med polisaharidnim in konjugiranim cepivom? Pri prvem imunost povzroča polisaharid, a ne vzbudi trajnega imunskega odziva in ne pride do razvoja imunskega spomina in ni sposobno vzbuditi imunskega odziva pri otrocih, ki so mlajši od 18 mesecev. Pri konjugiranih cepivih so polisaharid vezali na nosilno beljakovino, saj beljakovine imunski sistem prepozna kot bistveno večjo grožnjo in je imunski odgovor na proteinski antigen veliko boljši kot na polisaharid. Konjugirana cepiva tako spodbudijo zelo dober imunski odziv in tudi imunski spomin ter so učinkovita pri majhnih otrocih. S cepljenjem so otroci dobro zaščiteni pred invazivnimi pnevmokoknimi okužbami, nekoliko manj pred pnevmokokno pljučnico in še nekoliko manj pred vnetjem srednjega ušesa, je pojasnil Pokorn.

Po slovenskih priporočilih za cepljenje rutinskega cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam ne izvajamo. V breme zdravstvene zavarovalnice se lahko cepijo najbolj ogroženi, kot so otroci s kroničnimi boleznimi in polžkovim vsadkom; za druge otroke je cepljenje priporočeno, še posebno za otroke, ki imajo pogosta vnetja srednjega ušesa.

Odrasle cepijo s polisaharidnim cepivom, potekajo pa tudi raziskave učinkovitosti konjugiranih pnevmokoknih cepiv pri starejših, ki kažejo dobre rezultate, zato bomo morda v prihodnosti to vrsto cepiva uporabljali tudi pri odraslih, je povedal Pokorn.