"Institucije, ki so zalite z denarjem, nekako izgubijo interes to svoje znanje tržiti. Prepričan sem, da je to eden izmed ključnih razlogov, zakaj imamo v slovenskem visokem šolstvu in slovenski znanosti ob neugodni zakonodaji tako malo spin-offov, pa tudi spin-outov ni veliko," je povedal.
Institucije morajo biti minimalno lačne, ne sestradane
"Moja logika je taka, da morajo biti institucije ne sestradane, ampak minimalno lačne, zato da jih nekaj žene naprej," je poudaril, a dodal, da to njegovo razmišljanje ni razlog za najnovejše znižanje javnih sredstev za visoko šolstvo. "Do tega znižanja je prišlo, ker si država enih stvari ne more več v takšni meri privoščiti."
Rektor mariborske univerze Danijel Rebolj mu je odgovoril, da slovenske javne univerze nimajo več rezerv. "Vsaj za Univerzo v Mariboru velja, da nima več prav nič odveč špeha, ampak smo bolj kot ne sestradani že več let," je dodal. Priznal je, da si morajo univerze prizadevati dobiti čim več sredstev tudi iz drugih virov, a so pri tem zakonsko omejene in nimajo orodij kriznega menedžmenta, kakršni so na voljo v gospodarstvu. Prav tako je menil, da se je država v ustavi zavezala, da bo finančno krila izvajanje javnih rednih študijskih programov.
Kar nekaj možnosti
"Država financira, a ne nujno v obsegu, kot bi si želele univerze," ga je popravil Rončević. Spomnil je, da so na njihovem direktoratu na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v zadnjem letu objavili razpise za okoli 20 milijonov evrov, še enkrat toliko naj bi jih še objavili. "Možnosti je kar nekaj. Ni pa to denar, ki pride kar po defaultu."
Ob začetku okrogle mize je uvodno predstavitev Rončevića prekinil protest skupine študentov, ki so za trenutek vkorakali v dvorano in večkrat zavpili: "Kdo smo? Študenti! Kaj hočemo? Javne univerze!".
