Med najbolj znane demonstracije, ki so se v času zavedanja slovenstva zgodile v našem prostoru, zagotovo sodijo demonstracije v okolici sedanje ljubljanske tržnice 20. septembra 1908, kjer so avstrijski vojaki ustrelili Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Tragedija je združila slovensko prebivalstvo proti nemški nadvladi.

Nato je 27. januarja 1919 sledila mariborska krvava nedelja, ko je skoraj 10.000 nemško usmerjenih Štajercev zahtevalo priključitev Maribora in okolice, ki ga je zavzel general Rudolf Maister. V streljanju je umrlo 13 civilistov.

Znamenite so tudi demonstracije žensk pred ljubljansko nadškofijo v času medvojne okupacije Italije, kjer so jih potem razganjali karabinjerji ali gasilci z vodo.

V obdobju po drugi svetovni vojni so se v spomin močno vtisnile študentske demonstracije v Ljubljani, ki so se končale z zasedbo Filozofske fakultete od 26. maja do 2. junija 1971. Najbrž najbolj legendarne v vsej slovenski zgodovini pa so bile tiste 8. maja 1989 na Kongresnem trgu proti sojenju četverici (JBTZ).

Vse se je začelo, ko sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirali Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA.

Štiri dni pozneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla.

18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti pričel sodni proces proti četverici, ki je potekal za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani. V času procesa pa so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem.

Že 31. maja je bil namreč ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše (kasneje Odbor za varstvo človekovih pravic), ki je pod vodstvom Igorja Bavčarja med drugim organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi.

Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora.

Po osamosvojitvi Slovenije

Po osamosvojitvi so demonstranti prvič v resnem številu napolnili Trg Republike pred Državnim zborom, ko so konec marca poslanci odstavljali Janeza Janšo s položaja obrambnega ministra zaradi dogodkov v Depali vasi. V devetdesetih letih in tudi v novem tisočletju smo bili priča manjšemu številu demonstracij. Bilo je nekaj protestov, kot je bil tisti v podporo azilantom ali pa kakšno zaprtje ceste s strani jeznih tovornjakarjev. Ob rahlem demonstracijskem zatišju je zanimivo, da so se najmnožičnejše demonstracije v zadnjih letih zgodile v času vlade Janeza Janše.

Janševa vlada je po vzoru nekaterih tedaj gospodarsko zelo rastočih vzhodnoevropskih držav želela tudi v Sloveniji uvesti enotno davčno stopnjo in druge gospodarske reforme, kar je povzročilo pravo delavsko revolucijo. 26. novembra se je v Ljubljani na sindikalnem shodu, kljub mrzlemu vremenu in sneženju, po nekaterih ocenah zbralo 40.000 ljudi, po ocenah policije pa 25.000, s čimer je bil dosežen rekord po množičnosti v samostojni Sloveniji.

Že čez pol leta so šli na cesto študentje in dijaki. Njihove demonstracije proti nekaterim reformam visokega šolstva so poimenovali Črna sreda, udeležilo pa naj bi se jih med 5000 in 10.000 mladcev. Nov slovenski številčni rekord, ki je še vedno aktualen, je bil postavljen 17. novembra 2007, ko naj bi se na ponovnih delavskih demonstracijah na ljubljanskih ulicah zbralo kar 70.000 delavcev, upokojencev in študentov, ki so zahtevali višje plače.

... do granitnih kock pred parlamentom

S porazom neoliberalističnim idejam precej naklonjene vlade na volitvah 2008 se je zdelo, da bo imela nova Pahorjeva vlada več posluha za zahteve delavstva, toda izkazalo se je, da je šlo za lažne občutke, vse skupaj pa je dodatno popestrila še globalna gospodarsko finančna kriza. Največji upori so se tako kot pred tem zgodili proti napovedanim reformam. Konec novembra 2009 se je na demonstracijah pod geslom Za dostojanstvo človeka -  šlo je za dvig plač in nasprotovanje pokojninski reformi -  zbralo okoli 30.000 ljudi. Študentje in dijaki, ki so maja 2010 protestirali proti uvedbi tako imenovanega malega dela, ki naj bi nadomestilo priložnostna dela preko študentskih servisov, pa so uprizorili najbolj nasilne demonstracije v novejši slovenski zgodovini, ko so z granitnimi kockami in drugimi pripomočki demolirali fasado stavbe Državnega zbora.