Antropologinja Vesna Vuk Godina, sicer profesorica na mariborski filozofski fakulteti, razlog za proteste vidi v trajnem nezadovoljstvu Mariborčanov, ki se kopiči že od osamosvojitve, ko se je Maribor iz najmočnejšega industrijskega centra pretvoril v področje brez služb in perspektiv. Ljudje že 20 let živijo od socialnih transferjev, brez dela in na robu preživetja, opozarja.
Medtem ko je razlog v dolgoletnem nezadovoljstvu, pa je povod za proteste arogantna gesta župana, ko je postavil radarje in s tem po besedah antropologinje s tem popolnoma jasno demonstriral, da je oblast v mestu namenjena le koristi župana in njegovih socialnih mrež. Mariborski župan Franc Kangler je bil torej povod, ne vzrok za proteste, ugotavlja. Kar se zgodilo v ponedeljek, pa je posledica še enega povoda, in sicer da Kangler ni pravilno reagiral na prve demonstracije in podal odstopa, mestni svet ga je pri tem podprl.
Nezadovoljstvo s politiko prisotno po vsej državi
Sicer pa je nezadovoljstvo s politiko prisotno po vsej državi, opozarja Vuk Godinova. Ravno ponedeljkove demonstracije so po njenih besedah pokazale, da gre ljudem v resnici za upor zoper tovrstno politiko in zoper tak tip kapitalizma, ki ga imamo. To pa je širši, vseslovenski problem, za STA še pravi antropologinja, ki ocenjuje, da več kot 50 odstotkov Slovencev ni zadovoljno z načinom politike. Pri tem niti ni tako pomembno, kdo vlada, temveč sam način politike, opozarja.
Glede prihodnjega dogajanja v državi pa Vuk Godinova napoveduje, da je vse odvisno od tega, kako (ne)modro bodo ravnale politične elite. Če bodo ravnale tako nemodro kot v ponedeljek, ko so nad demonstracije poslale policijo s helikopterjem in solzivcem, bo ljudi naslednjič, ko bodo šli na ulice, še več. "Ljudi bo samo še več in samo še bolj bodo razjarjeni," pravi Vuk Godinova, ki meni, da če se nekaj ne bo spremenilo, ne bo socialnega miru.
Pinterič o vlogi tehnologije
Uroš Pinterič z novomeške fakultete za informacijske študije pa je STA spregovoril o moči družbenih omrežij, prek katerih se je v Mariboru mobilizirala velika množica ljudi. Kot pravi, mobilizacija prek različnih spletnih tehnologij ni nič novega, poleg tega pa tudi ni pomembno, kakšna je vloga same tehnologije, pač pa kakšna je ideja zadaj.
Tudi Pinterič ocenjuje, da je pri tem protestu po vsej verjetnosti šlo za stopnjevanje nezadovoljstva z družbenoekonomskim položajem, potem pa so se v Mariboru pojavili še radarji. Da se ljudje povežejo s pomočjo tehnologije, samo po sebi verjetno olajša zadevo, a v prvi vrsti mora obstajati neka temeljna stopnja nezadovoljstva, glede udeležbe na protestih ocenjuje Pinterič. Dejstvo pa je, dodaja, da se da na ta način v bistveno krajšem času doseči večje število ljudi. Ob tem opozarja, da so tudi mediji s svojim poročanjem dosegli, da so bili ljudje seznanjeni s protesti.
Pri organizaciji takšnih dogodkov, kot je bil ponedeljkov protest, sicer posamezniki očitno niso pomembni in je sama ideja tista, ki lahko sproducira takšen odziv, še pravi Pinterič. Ob tem se sprašuje, ali bi posameznik z medijsko prepoznavnostjo, ki bi organiziral takšen dogodek, dosegel isti rezultat.
Pinterič še ugotavlja, da tehnologija v primeru protestov zaenkrat ni omogočila aktivizacije na nacionalni ravni, saj so protestniki ostali lokalni. "Tega manka tehnologija ne more premostiti," še dodaja.
