Prvi, dovolj nedolžni, znaki eskalacije so se zgodili, ko so na obrobju protesta, na točkah, kjer se ni nahajal nihče, pričele pokati prve petarde, vržene pa so bile tudi bakle. Skupina mladih je nato nad grafitom ''Gotof je!'' pričela sežigati lutko župana Kanglerja, kar je razvnelo množico, ki je bila na trgu večinoma statična. Nekateri posamezniki so pričeli na gorečo lutko nalagati plakate in liste s podobo Župana, ogenj pa je privabil tudi prve gasilce, ki pa niso ukrepali, saj so bili plameni na kamnitem trgu, brez nevarnosti za širjenje.
Tudi policija je v tem času še držala distanco. Na trgu se je nahajala zgolj peščica oklepljenih policistov, ki jih protestniki niso napadali. Nasploh je bilo vzdušje, če odmislimo petarde, precej miroljubno, za vogalom trga pa so se policisti že opremljali za silovitejše akcije.
Počilo je pred občino
Tudi ko se je skupina protestnikov premaknila skozi park proti mariborski občini, večjih eskalacij ni bilo zaslediti. Mladi z zakritimi obrazi so čez postavljeno ograjo in policijsko barikado sicer metali dimne bombe, bakle, nekateri pirotehnični izdelki pa so pričeli padati že precej blizu policistov, vendar neposrednih napadov na policijo ni bilo. V tem času se je ob ogradi pred občino nahajalo še kar nekaj družin in starejših, vendar je bilo v zraku čutiti, da bi situacija lahko hitro počila. To se je tudi zgodilo, ko je policija dobila nove okrepitve in ob pomoči psov razdelila del protestnikov od večine, ki je ostala v parku.
Nad park je priletel helikopter, ki je osvetljeval protestnike, po megafonu pa je posadka množici izdajala ukaz, naj zapustijo park, češ da bo policija drugače prisiljena uporabiti prisilna sredstva. Nekateri protestniki so že pred tem zapustili prizorišče, navzoči pa so bili priča novim policijskim pripravam za naslednji policijski juriš.
Potisnjeni v solzivec
Na nočnem mariborskem nebu je bilo videti rdeče iskre, vpilo se je, da gre za solzivec, vendar dima med protestniki ni bilo. Kmalu je postalo jasno, zakaj. Policija je namreč s solzivcem povsem napolnila Trg svobode, ki se nahaja za parkom, ter nato pričela protestnike potiskati v žgočo meglo, ki se je s trga razširila na bližnje ulice, tako da peš pred njo nekaj minut nisi mogel pobegniti. Policisti so medtem nekatere umikajoče se kljub temu dodatno poškropili z ročnim solzivcem. To se je zdelo precej nepotrebno, saj je bila skupina protestnikov povsem razredčena in dokaj mirna. Ko je bil Trg svobode zavit v solzivec, je bila policija v precej veliki številčni premoči. Nasploh se zdi, da je vsaj za del eskalacij odgovorna policija s svojim pretiranim ukrepanjem. To se je najbolj kazalo v nadaljevanju.
Policija podaljšala proteste z neprestanimi akcijami
Po umiku s Trga svobode je postalo težko slediti dogajanju v Mariboru. Policija je protestnike razkadila v vse smeri ter pri tem ustvarila več žarišč protestov, premikanje pa je postalo oteženo, saj so policisti zapirali dostop do določenih predelov mesta. Mi smo stali na trgu pred zgradbo Večera, kjer so se razmere že precej umirile. Policisti so zapirali dostop do zgornjega dela mesta, preostali protestniki pa so držali razdaljo. Tudi vzkliki so postajali redkejši, nekateri so se pričeli posedati v bližnjih gostilnah. V tem trenutku so policisti pričeli loviti posameznike, kar je ponovno razjezilo že skoraj povsem umirjeno množico. Posredovanje pred zgradbo Večera je bilo še toliko manj potrebno, saj do novega policijskega sunka ni bilo vidnejših kršitev. Za razliko od protestov, ki smo jih vajeni opazovati iz Grčije ali lanski angleški protesti, ki jih je zaznamovalo uničevanje lastnine in plenjenje iz trgovin, v predelih Maribora, kjer smo stali, ni bilo zaznati namena takšnega početja. Vsa gmotna škoda, ki je nastala, je bila posledica spopadov s policijo, ki je vedno znova silila v vse manjše skupine z jasnim namenom, da jih povsem razkadi in polovi.
Bolj ostro naj bi bilo pred glavnim mariborskim trgom, vendar nas je policija od tega predela odrezala, tako da smo lahko zgolj slišali in videli helikopter ter prišli do anekdotičnih podatkov. Ko nam je uspelo priti pred mariborski Rotovž, je bilo stanje že povsem mirno, policisti pa so v pripor peljali še zadnje ujete protestnike. Ves čas se je po Mariboru razlegal zvok siren policijskih vozil in rešilcev.
