Primer takšnih »tranzitornih« prijemov, ki je nemara najpogostejši, tako na splošno kot tudi v programu festivala Sonica, je sinergija zvoka in slike, izražena skozi avdiovizualne koncerte, performanse in instalacije, ki so pogosto ustvarjeni s pomočjo digitalnih okolij in drugih sodobnih tehnologij. Nekaj projektov te vrste bo mogoče slišati in videti že nocoj v CUK Kino Šiška, kjer bosta po večernem odprtju razstave instalacij več mladih umetnikov ter koncertni instalaciji Tomaža Groma s svojimi deli nastopila Japonec Ryoichi Kurokawa, ki dela in živi v Berlinu, ter avstrijski elektronski glasbenik Christian Fennesz, ki muzicira s kitaro in prenosnim računalnikom, podprl pa ga bo nemški vizualni umetnik Lillevan. Analogni pristop k tranzitorni umetnosti je medtem z razstavo zvočnih arhitektur švicarskega umetnika Zimouna, izdelanih iz kartonastih škatel in pingpong žogic, že od petka na ogled v Muzeju sodobnih umetnosti Metelkova.
V gnezdu iz tehnologije
Po besedah umetniškega direktorja Sonice, večmedijskega umetnika Martina Briclja Barage, je nit festivalskega dogajanja »izrazito apolitična tehnološka poetika«, ki nagovarja sodobnega človeka v njegovem iz tehnologije in virtualnih vsebin spletenem gnezdu kot neke vrste »medmedijsko žival«. S tem festival gnete tudi aktualne družbene premike ter načine socializacije in komunikacije.
Predstavljena dela tako estetsko kot konceptualno težijo k premisleku osrednjih kategorij te »drugačne ali druge narave«, k njenim matematičnim temeljem ter osnovnim likom, krivuljam in vzorcem; pri tem uporabljajo surove in očiščene možnosti tehnološkega aparata, denimo futuristične zvoke, ki krojijo vedute elektronske glasbe. Minimalizem, celo eleganca takšnega pristopa, sta recimo izražena skozi red in gibanje instalacije urnih nihal Nizozemca Brama Vrevena, ki bo v sodelovanju s festivalom Todaysart na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana od jutri naprej.
Nov pogled na umetnost
Programski sodelavec festivala Luka Zagoričnik poudarja kulturološki smoter Sonice: »V slovenski prostor želimo prenesti vsebine na križišču umetnosti in popularne kulture ter združevati publiko, ki se sicer redko srečuje. Odlika Sonice je, da ima posluh za vmesni prostor med resno umetnostjo in komunikabilnostjo popularne kulture, skozi katerega poskuša misliti umetnost v današnji hipermedijski družbi.« To Sonico približuje uveljavljenim in mnogo večjim festivalom te vrste, kot so katalonski Sonar, berlinski Club Transmediale in Ars Electronica v Linzu.
Letošnja izdaja festivala se je – kot že omenjeno – začela v muzeju, sklenila pa se bo v petek v klubu K4, kjer bo nastopil angleški tehno dvojec Emptyset (James Ginzburg in Paul Purgas) skupaj z otoškim vizualistom Claytonom Welhamom, tam pa bodo tudi Jon Convex, polovica nekdanjega drum'n'bass dvojca Instra:mental, ameriški vidžej Oli Sorenson, ki je letos rezidenčni umetnik Sonice, in domači kolektiv Don't Make New People.
Pogled na »tretjo kulturo«
Oli Sorenson, ki ustvarja pod psevdonimom VJ Anyone, je sicer oblikoval vizualizacije za številna znana imena popularne (M.I.A., Leftfield) in celo populistične glasbe (Armin van Buuren, Deadmau5), njegovi umetniški projekti pa utirajo še druge poti. »Znašel sem se pred izzivom. Danes je na voljo toliko vsega, zgodovina umetnosti pa je tako dolga, da je produkcija nečesa povsem novega izjemno težka naloga. Preobremenjeni smo z vsebinami. Odločil sem se, da ne bom ustvarjal vsebinsko novih stvari, ampak remiksal že obstoječe. Remiks je podpis našega časa. Delo francoskega minimalista Daniela Burena sem, na primer, le animiral. To je moja inovacija,« pravi Sorenson.
Koncerte in razstave bo letos spremljal še simpozij v sodelovanju s projektom ArtistTalk, ki ga koordinira Neja Tomšič. Na njem bodo jutri in v četrtek raziskovali pojem tretje kulture, ki ga je leta 1959 utemeljil britanski kemik in pisatelj Charles Percy Snow, za potrebe pričujočega simpozija pa ga je oživil Alexei Monroe, znan tudi po tem, da je napisal monografijo o NSK. Snow je izhajal iz predpostavke, da sta se v zahodni tradiciji znanost in humanizem razšla, ravno z njuno ponovno združitvijo pa si lahko obetamo napredek in zanimive znanstvene in umetniške rezultate ter prakse.
