Čeprav so se slovenski skakalci v nedeljo pozno zvečer vrnili z uvodne tekme svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem, so bili včeraj zjutraj ob deveti uri že zbrani na treningu na stadionu v Kranju. Medtem sta selektor Goran Janus in pomočnik Nejc Frank še vozila kombi z opremo proti domovini, po tekmi pa se je fantom tako mudilo na letališče v Oslu, da sta jih komaj ujela na avtobusu, da sta jim čestitala za dober start v sezono.

Prvo ime obeh tekem na skakalnicah, kjer so bile leta 1994 nepozabne olimpijske igre, je bil 20-letni Peter Prevc iz Dolenje vasi v Selški dolini z desetim in devetim mestom. V skupnem seštevku svetovnega pokala je uvrščen na deveto meto, kar pomeni, da mu za naslednjo tekmo v soboto v Kuusamu na Finskem, kjer bo v petek še moštvena preizkušnja, ne bo treba v kvalifikacije.

»Lani sem potreboval polovico zime, da sem se začel uvrščati med najboljšo deseterico, letos mi je to uspelo že na prvi dveh tekmah sezone. Uspešen začetek sezone sem pričakoval, saj sem že na prvem treningu na snegu skakal zelo dobro, celo za odtenek boljše kot nato na vseh treh tekmah v Lillehammerju. Najbolj sem vesel, da sem skoke s treningov prenesel na tekmo,« je povedal Peter Prevc, ki ne dela razlik med velikostjo skakalnic. Enak pristop ima na srednji in veliki skakalnici ter letalnici.

Lansko sezono, prav v trenutkih, ko je bil v vrhunski formi, je moral končati predčasno, potem ko si je ob padcu na poletih v Oberstdorfu poškodoval ramo. To ni bila njegova prva poškodba v karieri, kot osnovnošolec je imel tudi že pretres možganov, a pravi, da je v skokih manj poškodb kot v nogometu. »Na poškodbo rame se spomnim le še takrat, ko vidim brazgotino, ki je ostala po operaciji. Ker so fizioterapevti med okrevanjem svoje delo opravili vrhunsko, ni več nobenih bolečin, niti ob največjih obremenitvah,« je pojasnil Prevc, ki je imel, tako kot vsi ostali člani reprezentance A, med poletnimi pripravami povečan obseg treninga. Če so imeli v minulih letih največkrat dvakrat na teden po dva treninga na dan, letos to počnejo štirikrat do petkrat v sedmih dneh, vendar je obremenitev na eno enoto vadbe manjša.

Čeprav je star šele 20 let, v karavani svetovnega pokala velja za izkušenega tekmovalca. Ko je leta 2009 prvič nastopil v svetovnem pokalu, je prav v Lillehammerju z 22. mestom tudi osvojil prve točke. Po letošnjem uspešnem začetku sezone se ne obremenjuje s tem, kakšna številka bo na lestvici razvrstitev zapisana ob njegovem priimku. »Edini cilj so čim boljši skoki. Naš šport je takšen, da ne moreš vse staviti na rezultat, ker se hitro kaj zalomi. Če narediš tehnično popoln skok, bo tudi uvrstitev lepa. V letošnji sezoni so se razlike še zmanjšale. Z ožjimi drsi je tako, da je kazen za vsako napako dvojna. Na lastni koži sem to občutil v petek v drugi seriji tekme mešanih ekip v Lillehammerju, kjer sem naredil le majhno napako, pa je bil skok tako kratek, da smo izpadli iz boja za stopničke in končali na sedmem mestu,« je bil neverjetno zgovoren Prevc, ki je kot otrok želel postati voznik tovornjaka. Preden je pred desetimi leti postal član kranjskega skakalnega kluba, se je ukvarjali z različnimi športi, atletiko, nogometom, rokometom...

Ob začetku sezone je temeljito preučil tudi konkurenco. »Na vrhu so znani obrazi. Edino presenečenje med mojstri je mladi Nemec Wellinger. Na vsaki tekmi bo trd boj, a ne le za najboljšo deseterico, ampak petnajsterico. Če si bil včasih z edinim dobrim in enim povprečnim skokom zlahka med najboljših petnajst, je danes to nemogoče,« je razmerje sil analiziral Prevc, ki ima pred vsako tekmo enak ritual.

Vsa družina Prevc je zapisana smučarskim skokom. Po poteh Petra stopata tudi mlajša brata, 16-letni Cene in 13-letni Domen, ki tudi že nizata uspehe. Cene je Petra v poletni sezoni na nekaterih tekmah premagal in začasno prevzel primat v družini. »To, da je bil Cene boljši od mene, ni bila nobena posebna motivacija. Bil je tekmec, ki me je premagal, a enako bi reagiral tudi, če bi bil boljši kdor koli drug. Vesel sem, ker oba napredujeta,« je dodal Peter, ki pomaga tudi pri logistiki prevozov na treninge iz Dolenje vasi v Kranj, saj so vsi člani SSK Triglav. Včasih mora počakati brata, da opravita treninga, včasih mlajša počakata brata, ki je zvezdnik. Da ne izgubljata časa, ga izkoristita za pisanje nalog ali učenje. Peter si je kot srednješolec pomagal tudi s študijem na daljavo.