Urednik, ki je leta 2009 z ekipo kolegov iz New York Timesa za poročanje iz Pakistana in Afganistana prejel tudi Pulitzerjevo nagrado, je spremembe v medijski industriji, ki se še posebej odražajo na časopisnem trgu, tudi konkretiziral. Ko je uredniška ekipa uglednega magazina pripravljala vsebino, s katero bi obeležili deseto obletnico terorističnega napada na newyorška dvojčka, je Witty fotoreporterjem naročil, naj poiščejo osebe, ki so jih leta 2001 ujeli na kraju zločina. »Portrete smo objavili v reviji, video intervjuje z istimi osebami pa na spletni strani,« je končno uredniško odločitev pojasnil Witty, ki se je včeraj s svojim fotoaparatom že odpravil v Egipt, od koder bi ga lahko pot zanesla v nemirno Gazo. »Ker za vse fotografije, ki jih ustvarjajo naši izjemni fotoreporterji, nimam dovolj prostora v reviji, iz Sirije sem na primer pred kratkim dobil 39 odličnih posnetkov, smo zanje ustvarili lepo oblikovano blogersko stran, aplikacijo za tablične računalnike... Zelo smo aktivni pri novih platformah, ki jih ponuja splet. Za to področje skrbita dva urednika. Če bralci, ki na primer nimajo možnosti, da bi kupili revijo, ali preostala zainteresirana javnost ne vidijo izdelkov naših fotoreporterjev vsaj na spletnih omrežjih, sem izgubil,« se položaja časopisnih hiš v digitalni dobi zaveda Witty. Time je med drugim v obdobju, ko je na vzhodni obali ZDA divjal orkan Sandy, prvič na naslovnici objavil fotografijo, ki je nastala s pametnim telefonom. »Državljansko novinarstvo je pomembno, vendar je vselej kakovost na prvem mestu,« je svoje predavanje zaključil urednik, ki so mu slovenski fotoreporterji že na petkovi delavnici lahko »ena na ena« predstavili svoje izdelke.
Da bi tudi slovenski novinarji in preostali ustvarjalci medijskih vsebin spoznali trende in prakse, ki se v času krize rojevajo na tujih medijskih trgih, je Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z nekaterimi medijskimi hišami na prvi medijski festival Naprej povabilo številne strokovnjake, novinarje in urednike s tujine. Poleg Wiityju so lahko obiskovalci festivala med drugim prisluhnili Jozsefu Makaiu, ki je po nastopu Orbanove vlade izgubil službo na madžarskem javnem radiu, strokovnjaku za tehnološke trende Robertu Freemanu, informacijskemu arhitektu Mirku Lorenzu, odgovorni urednici avstrijskega tednika za otroke Petri Prascsaics, ki se lahko pohvali z naklado 30.000 izvodov, in mnogim drugim. Po mnenju radijca in spletnega poznavalca Mateja Praprotnika, ki je drugo leto zapored vodil podelitev novinarskih nagrad, bi morali organizatorji dogodka naslednje leto pritegniti tudi ljudi, ki jih zanimajo odnosi z javnostmi, politologe in druge znanstvenike. »Včasih se mi zdi, da je odnos novinarjev napačen, češ, saj vsi že vse vemo,« je dodal priljubljeni radijski voditelj.