Skupina na Facebooku Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora je za danes napovedala tretje javno zborovanje. Pričakovano je, da se bodo Mariborčani še bolj množično udeležili shoda in županu sporočili: »Gotof si!« Zgodovinarka Mateja Ratej se je zavzemala za dodatno obliko protesta in prišla do skrb vzbujajočega spoznanja: vodje najbolj reprezentativnih institucij s področja znanosti in kulture v Mariboru ne premorejo dovolj državljanskega poguma, da bi se upali osebno izpostaviti s podpisom peticije za županov odstop. Oziroma se strinjajo o tem, da mesto še naprej vodi Kangler. Ko je 15. novembra komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sporočila, da je Franc Kangler večkrat izpolnil znamenja korupcije in ga je zato kazensko ovadila zaradi sistematične zlorabe županske funkcije, je zgodovinarka Mateja Ratej sedla za računalnik in spisala elektronsko sporočilo. Ugledna raziskovalka Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je presodila, da je zdaj na potezi humanistično jedro v mestu. Proslulega župana bi moralo javno pozvati k odstopu, ker bi se upor s tem povzdignil s sfere uličnega diskurza, mariborski simbolni kapital pa bi mu hkrati podelil ustrezno avtoriteto ter argumente.

Ivan Štuhec: KPK ni sodišče

Dopis je naslovila na deset odgovornih oseb in jim poslala v podpis poziv k odstopu župana, zato da bi na ta način ohranili temeljne demokratične standarde in pravno ter kulturno integriteto mesta Maribor. Če bi se podpisali v velikem številu, bi dopis nato poslala medijem, da bi postal splošna peticija za Kanglerjev odstop.

Ratejeva je doživela veliko razočaranje. Pod poziv zgodovinarke se je namreč podpisal edinole Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru. »Ivan Štuhec, direktor Zavoda Antona Martina Slomška, mi je odgovoril, da KPK ni sodišče in da ima o Roku Praprotniku (namestniku predsednika komisije, op. p.) 'svoje mnenje',« je ogorčena intelektualka.

Odpisala ji je še Zdenka Petermanec, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor. Sporočila je, da se pozivu ne glede na njeno osebno mnenje ne namerava pridružiti. Noče namreč ogroziti domoznanskega oddelka knjižnice, v katerem je zaposlenih šest ljudi in katerega delovanje financira občina.

Preostala sedmerica se na elektronsko sporočilo Ratejeve sploh ni odzvala, zato jim je pisala znova. »Upam, da razumete, da vaša dejanja zelo negativno odmevajo in s tem otežujejo delovanje institucij in razvoj mesta, učinek sicer za mesto koristnih projektov pa je zaradi propadlih investicij bistveno zmanjšan,« jih je opozorila. Znova ji ni odpisal nihče.

Za družbeno razkrajanje ni kriv samo Kangler

»Utemeljila se je moja bojazen, da direktorji svoje položaje razumevajo skrb vzbujajoče ozko menedžersko,« je prepričana avtorica poziva. »Medtem ko humanističnega poslanstva institucij, ki jim načelujejo, ne prepoznajo kot dovolj relevantnega za svojo osebno izpostavitev ob tem, da razmere dobesedno kričijo po odzivu, saj je govor o obrambi temeljnih postulatov demokracije.« Kot zgodovinarka ugotavlja, da podobno kot ni bil Hitler edini krivec za družbene patologije nacistične Nemčije v 30. letih 20. stoletja, tudi župan Kangler ni edini povzročitelj družbenega razkrajanja in gnilobe v Mariboru. »Moj test je mimogrede opozoril tudi na zelo problematično, visoko stopnjo nezaupanja v ključne državne institucije, ki jim je javno mnenje praviloma podelilo levi/desni predznak, kar bistveno hromi njihovo delovanje,« je komentirala Ratejeva.

Sedmerica molčečih

Na poziv k odstopu Franca Kanglerja so se z molkom odzvali: Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, Aleksandra Berberih Slana, direktorica muzeja narodne osvoboditve, Mirjana Koren, direktorica pokrajinskega muzeja, Mojca Redjko, direktorica lutkovnega gledališča, Breda Kolar Sluga, direktorica umetnostne galerije, Ivan Fras, direktor pokrajinskega arhiva, in Marko Jesenšek, dekan mariborske filozofske fakultete.