Šempeter pri Gorici. Z italijanske strani je v šempetrsko porodnišnico prišla zanimiva pobuda: ker goriški porodnišnici grozi zaprtje, bi lahko ženske iz Gorice in okolice hodile rojevat v Slovenijo. Novi vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Darko Žiberna pobudo sprejema z odprtimi rokami, a v napovedih je previden, saj pravi, da je uspeh te ideje zdaj bolj ali manj odvisen od italijanskih zdravstvenih oblasti. »Glede stroke, kadrov in naše pripravljenosti ni zadržkov, evropska zakonodaja to dopušča, a zadnjo besedo bo imela politika,« pravi Žiberna.
Zgodba bi se izšla tudi brez evropske pomoči
Za šempetrsko bolnišnico bi to pomenilo dobrodošel dodaten vir prihodkov, kolikšen naj bi bil, Žiberna ne zna povedati, saj ne vedo, koliko žensk bi se za porod v Sloveniji dejansko odločilo. Že zdaj so k njim občasno kot samoplačnice prihajale rojevat Italijanke, po vzpostavitvi čezmejne porodnišnice bi jih lahko prišlo nekaj sto. V Italiji poudarjajo, da je uresničitev ideje odvisna tudi od evropskega denarja, a Žiberna meni, da se »zgodba lahko odvije tudi brez sofinanciranja, saj so zdravstvene storitve v Sloveniji cenejše kot v Italiji«. Kapacitet imajo dovolj, saj je bila šempetrska porodnišnica načrtovana za 2500 porodov na leto, lani pa so na svet pomagali 836 otrokom.
Na ministrstvu za zdravje so za idejo in povezovanje porodnišnic izvedeli iz medijev. Idejo podpirajo, zdi se jim smiselna in dobra. Prevelikih pravnih ovir snovalci čezmejne porodnišnice ne pričakujejo. Tudi na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da bo formalnih ovir glede na kmalu veljavno direktivo o prostem pretoku pacientov vedno manj in verjamejo, da je projekt izvedljiv, če bolnišnica razpolaga z ustreznimi pogoji zagotavljanja zdravstvenega varstva na tem področju. To se jim zdi tudi dobra ideja za vse preostale naše obmejne porodnišnice, ki so se že znašle na seznamu za ukinitev.
Plačilo poroda odvisno od političnega dogovora
Evropska zakonodaja državljanom držav Evropske unije in še nekaterih drugih držav zagotavlja pravico do brezplačnih zdravstvenih storitev tudi v drugih državah, če gre za nujne primere. A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjujejo, da je porod načeloma predvidljiv dogodek in ga ni mogoče šteti kot nujno oziroma potrebno zdravstveno storitev. Zato plačila zanj ni mogoče uveljavljati z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, razen v primerih, ko gre za nepričakovan predčasni porod oziroma morebiten nepričakovan zaplet v zvezi s porodom, ki ga zavarovanka ni mogla predvideti. Kadar se tujka pri nas odloči za načrtovan porod, mora stroške zanj povrniti sama. Na zavodu pojasnjujejo, da trenutna pogodbena cena običajnega poroda, torej poroda brez zapletov, znaša 1052 evrov.
V Sloveniji vsako leto rodi okoli 500 tujk
Slovenske porodnišnice pa za tuje državljanke doslej očitno niso bile močan magnet. Po podatkih Inštituta RS za varovanje zdravja je leta 2009 v slovenskih porodnišnicah rodilo 258 tujih državljank, leta 2010 465, lani pa 535. Največ med njimi jih je bilo državljank Bosne in Hercegovine, Hrvatic, Makedonk in državljank Srbije. Zato na inštitutu tudi opozarjajo, da dejansko ne vedo, ali so vse te ženske res tujke ali pa živijo pri nas, pa nimajo urejenega stalnega bivališča.
Z izjemo Hrvaške iz sosednjih držav k nam prihaja rojevat malo žensk: v zadnjih treh letih so našteli dve Avstrijki, 14 Italijank in pet Madžark. V postojnski porodnišnici je denimo lani rodilo 11 tujih državljank, letos pa sedem: štiri Hrvatice, Nizozemka, Čehinja in državljanka Srbije.
Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Jana Čelhar pravi, da tuje državljanke plačajo storitve v celoti in da doslej s plačili niso imeli težav. Tudi v mariborski porodnišnici nimajo izkušenj, da bi k njim hodile rojevat sosede Avstrijke. Lani so pri njih rodile tri ženske iz držav bivše Jugoslavije, letos dve in poleg še ena Španka. Prav tako tudi v Mariboru nimajo težav s plačili.
Na papirju bi bili še vedno rojeni v Gorici
Doslej so otrokom tujih državljank, ki so se rodili pri nas, v rojstnem listu pod državo rojstva zapisali Slovenijo. Na italijanskih forumih so se zato že vnele razprave v slogu »Da« čezmejni porodnišnici, toda bog ne daj napisa »rojen v Sloveniji«. Predlog na Goriškem zna zato v sistem privesti nekaj novosti.
Kot poroča Primorski dnevnik, s krajem rojstva otrok ne bi bilo nobenih težav. Ker bi imel oddelek čezmejni značaj, bi otroke italijanskih državljanov vpisali v matične knjige v Italiji, otroke slovenskih državljanov pa v Sloveniji. Na ta način bi se otroci še naprej uradno rojevali v Gorici, čeprav bi dejansko prihajali na svet v Šempetru. Podobno kot to s čezmejno porodnišnico že več let urejata Francija in Španija.
