Nedavno ste prevzeli predsedovanje OZS. Koliko bo znašal vaš neto mesečni zaslužek?

Kot mi je znano, pripada po veljavnem statutu zbornice predsedniku nagrada v fiksnem neto znesku. Dosedanji predsednik je imel 1900 evrov neto nagrade, 600 ali 700 evrov pa je dobival za voznika, skupaj okoli 2400 ali 2500 evrov. Sam se s tem ne bom ukvarjal, to prepuščam upravnemu odboru, bom pa zahteval, da se nagrada zmanjša.

Za predsednika upravnega odbora je bil skupaj z vami izvoljen Janez Kaker. Ste generalnega sekretarja že izbrali?

Ne. Vodstvo OZS si v tem trenutku ne bo dovolilo objaviti razpisa za novega generalnega sekretarja. Pavel Sedovnik je vršilec dolžnosti generalnega sekretarja in ta bo za zdaj opravljal to nalogo, brez da bi mu zato povečali plačo. Še več, najverjetneje se bo osebni dohodek vodstvenemu kadru zbornice zmanjšal. Vem, da to ne bo poželo navdušenja pri zaposlenih, vendar se je treba prilagoditi razmeram, v katerih je država, z uvedbo prostovoljnega članstva, ko pričakujemo velik osip, pa bo v veliko slabšem položaju tudi zbornica.

Ste tudi član državnega sveta, pravkar so vam podelili nov mandat. Boste poskušali v državnem zboru lobirati za to, da se ohrani obvezno članstvo v OZS?

Ne. Prepričan sem, da je obvezno članstvo povozil čas. Spoštujem legitimno odločitev obrtnikov. Če želimo drugačno odločitev, jih moramo v to najprej prepričati. Po mojem osebnem mnenju je vloga zbornic širša kot vloga gospodarskih interesnih združenj in lažje bi delovali, če bi imeli stabilen sistem financiranja. To možnost vidim v neki vrsti prispevkov vseh gospodarskih subjektov. Nekateri niso člani nikjer, uživajo pa rešitve, ki jih zbornice ali drugi sistemi zanje izpogajajo. Vsi bi morali enakomerno prispevati. Mi smo obrtnike sredi krize vprašali, če bi bili pripravljeni plačevati članarino ali ne, in zdaj smo soočeni z realnostjo.

Verjetno so k odločitvi članstva, da se obvezna članarine ukine, prispevali tudi očitki o visokih izplačilih funkcionarjem, za katere je poskrbela krovna zbornica.

Prosil bi, da se hiše ne stigmatizira, gre za vodstvo. Če vodim zbornico zgolj za svojo korist, ni kriva hiša, in zdaj je zbornica končno dobila možnost, da se prevetri.

Ali menite, da vam bo uspelo prepričati člane, da ostanejo v zborničnem sistemu tudi po tem, ko jim bo novela omogočila izstop?

Poskusil bom. Vseskozi smo poslušali, da je treba zbornico vrniti obrtnikom. Sam nisem industrialec, sem mali obrtnik, imam tri zaposlene, gospodarsko krizo zelo močno čutim. Sem urar, in če stranka ne odnese ure, ko jo popravim, nimam za davke in prispevke ob koncu meseca. Na zbornico gledam iz obrtniških, ne industrijskih čevljev.

Ali se po ukinitvi obveznega članstva obeta odpuščanje v zbornici, ki danes zaposluje 81 ljudi?

Odpuščanj kar tako ne bo. Osebje, ki bo kompatibilno z novo strukturo, programom, novo funkcijo zbornice, bo ostalo, s tistimi, ki ne bodo, bomo skušali najti skupno rešitev. Do zdaj OZS ni smela izvajati individualnih storitev za člane, novi zakon pa zbornico postavlja v povsem drugačno vlogo, in to čez noč. Da bo zbornica novemu izzivu lahko odgovorila, moramo iz obstoječih kadrov iztisniti največ. Zavedam se, da bo to težko, da je ukrep s plačami destimulativen za strokovno osebje, a zavedati se moramo, da je to zahteva naših članov, ki so lastniki hiše in narekujejo pogoje, pod katerimi bo ta zanje opravljala storitve.

Katere storitve, proizvode bo zbornica ponujala na trgu?

Ne bomo odkrivali tople vode, ampak se bomo naslonili na izkušnje zbornic iz naših sosednjih držav, ki imajo dolgoletno prakso na področju zagotavljanja poslovne podpore. Zbornični sistem sestavlja veliko število malih lokalnih zbornic, kjer obrtniki neposredno dobivajo osnovno podporo, poleg tega pa nameravamo uvesti nove storitve. Ena od možnosti je, da na manjših obrtnih zbornicah vodimo knjigovodstvo za posamezne člane, najverjetneje se bomo lotili tudi poslovne podpore v smislu distribucije obrtnih storitev in obrtnih proizvodov. Recimo temu neki dispečerski sistem, kjer bomo skušali povezovati ponudnike finančnih storitev z obrtniki in obrtnike s končnimi uporabniki.

Zbornica bo tudi po spremembi zakonodaje obdržala večino javnih pooblastil, tako da povsem brez sredstev ne bo.

Da, ampak ob osipu članstva obseg teh javnih pooblastil nikakor ne bo zagotavljal materialne eksistence zbornice. Ta pa je potrebna, ker zbornica ni zgolj interesno združenje. Preoblikovanje zbornice v zgolj tržni subjekt je erozija zborničnega sistema in napaka države. Če zbornico razumemo zgolj kot ustanovo, v katero nekdo vplača deset evrov mesečno, da bi prejel za deset evrov storitev, je to popolnoma napačno razumevanje.

Katera je po vašem mnenju najpomembnejša naloga zbornice poleg zastopanja interesov članstva?

Zbornica uveljavlja obrtne poklice in ne morem si predstavljati, da bodo obrtni poklici obstali v kakšni izobraževalni ustanovi, brez aktivne podpore in pomoči OZS. Z deregulacijo ne zgolj dejavnosti, ampak tudi obrtnih poklicev, so ti izgubili ugled in postali nepotrebni. Imeli smo obrtne mojstre, ki so se izobraževali, imeli ugled, dostojanstvo, vlagali v svojo kakovost dela, danes pa so konkurenti tistim, ki so poslovni oportunisti, nimajo ustrezne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušenj in poskušajo zgolj z nižjo ceno pridobiti posel na trgu. Največja floskula je danes govoriti o tem, da bo kakovost v tržnih razmerah prevladala. Za obrtne storitve je treba plačati in ljudje z zelo nizkimi dohodki imajo zgolj en kriterij, to je cena.

Zbornični sistem je pogosto tarča kritik, da je prevelik in da se za njegovo vzdrževanje porabi preveč denarja. Menite, da bo ukinitev obveznih članarin omogočala ohranitev tega sistema? Ali Ljubljana, kjer je sedež krovne zbornice, res potrebuje še pet območnih obrtnih zbornic?

Območne obrtne zbornice so nastajale zaradi potreb obrtnikov, te potrebe pa niso enake kot potrebe velikega gospodarstva. Sistem je res velik in razvejan, ampak zagotavlja specifično podporo. Menim, da Ljubljana verjetno res ne potrebuje pet zbornic. To bi se dalo funkcionalno združiti in menim, da bo do tega tudi prišlo. Bi pa želel, da to združevanje ne bi bilo administrativno, ampak na podlagi želja članov. Tudi emocionalnega pogleda ne gre zanemariti, in to je pogled obrtnikov, ki so pred leti združili sredstva in te zbornice postavili.

Poleg emocionalnega pogleda bo verjetno pomemben tudi finančni pogled. Območne zbornice trenutno razpolagajo z večjim deležem članarin kot krovna zbornica. Menite, da se bodo pripravljene odreči težko zbranim članarinam v korist krovne zbornice?

Ta vidik je zelo pomemben, smo pa tukaj že na tankem ledu. Bistvena kakovost OZS v preteklosti je bila v tem, da je bila policentrično organizirana. Obrtniki smo zelo nehomogena populacija in pogosto so naši interesi zelo različni. Po eni strani je verjetno smotrno ukinjati male območne zbornice, po drugi ne. Težko si predstavljam, da se slikopleskar z dvema zaposlenima pripelje v Ljubljano in pol dneva čaka v vrsti, da mu pojasnijo, kako naj uredi vse potrebno. Da lahko svetuješ obrtniku, moraš poznati njegov trg, elemente, ki vplivajo na njegov posel. Težave obrtnikov iz obmejnih območij so na primer bistveno drugačne kot težave drugih obrtnikov, ker se že leta srečujejo s konkurenco iz drugih držav.

Ali menite, da se bodo območne obrtne zbornice, predvsem tiste z več sredstvi, želele po spremembi zakonodaje osamosvojiti?

Vsaka območna obrtna zbornica je samostojna pravna oseba, če me sprašujete, ali bodo šle izpod okrilja OZS, pa je tudi to mogoče. Menim, da bi v tem primeru prišlo do osiromašenja zborničnega sistema in separatistični pogledi bi znali zborničnemu sistemu zelo škoditi. Se pa bojim, da bodo posamezne panoge želele ustanavljati panožne zbornice, a treba se je zavedati majhnosti slovenskega gospodarstva. Že zbornica, ki bo ostala, ne bo imela več veliko članov, zato se postavlja vprašanje, ali je to smotrno še deliti. Najslabše bi bilo, da se v industrijsko močnih bazenih območne zbornice osamosvojijo in začnejo egoistično politiko, ker potem bodo njihovi interesi bistveno drugačni kot interesi preostalih obrtnikov.

Ampak prav v takih primerih je pričakovati osamosvojitev, saj bodo takšne zbornice z močno bazo imele tudi finančno moč v nasprotju z majhnimi zbornicami iz obrobja.

Iz tega izhaja moj strah in želja, da se to ne bi zgodilo.

Novela obrtnega zakona delitve premoženja med obrtnike ne predvideva, a tega premoženja je za več milijonov. Če bo prišlo do zmanjšanja števila zbornic, kako boste preprečili morebitno hitro privatizacijo premoženja, ki so ga desetletja soustvarjali vsi obrtniki. Bo krovna zbornica kakor koli nadzirala, kaj se dogaja s tem premoženjem območnih zbornic.

Nima te moči. Krovna organizacija je samostojna pravna oseba, ena izmed 63. Sam zagovarjam stališče, da se lahko zgolj člani odločijo, kaj bo z njihovim premoženjem. Ne upravni odbor, predsednik ali zgolj skupščina, temveč zbor obrtnikov. Vsak prenos premoženja na kakršno koli drugo organizacijo, kjer ne bodo imeli vsi člani enako močnega glasu, je po mojem mnenju nelegitimen. Mogoče je zakonit, ni pa družbeno legitimen in moralen. Ko smo pred leti podpisovali krovni sporazum o sodelovanju med krovno organizacijo in območnimi zbornicami, smo jasno razmejili pristojnosti, če se je družbeno in politično okolje spremenilo, pa bo treba najti nov konsenz in na novo razmejiti pristojnosti. Najbolj vulgaren način je, kdo bo kaj dobil. Mene bolj zanima, kdo bo kaj počel. Si pa želim, da bi obrtniki razumeli, da ob izstopu iz zbornice izgubijo tudi vso lastnino.