Po gala premieri glasbene komedije Slovenska muska od A do Ž s trubači in simfoničnim orkestrom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se po Sloveniji vrstijo razprodane predstave. Po kulturnih domovih in drugih dvoranah se razlega smeh. Lado po abecedi brije norca iz »slovenske muske«: A kot Avseniki, B kot balkan muska, »na C se bomo potem vrnili«, Č kot Čuki, D kot DJ Umek (beri: djumek), E kot EMA, F kot fušanje, »pod G smo hoteli imeti Game Over, ki se pa kot želodčna kislina vrnejo kar sami«, »z Erjavčevim H preskočimo na R kot raperji«, S kot seks v slovenski glasbi, Š kot športni ali navijaški komadi, ki sodijo tudi pod U kot udarniški komadi, V kot veselje. V prepletu stand up komedije in muzikala, imitiranja in parodije, prepevanja, plesanja in igranja se gostobesedni Bizovičar dobro znajde. V svobodni formi uigranih skečev ima veliko manevrskega prostora za neposredno komunikacijo, hecanje, odzivanje in nagovarjanje občinstva. Če se vmes izgubi ali kaj pozabi, ga na to opomnita glasbenik Gašper Konec in harmonikar Miha Debevec. V uro in pol dolgi predstavi ni dovolj časa za vse črke. Sodeč po uspehu, ki ga doživlja predstava od premiere naprej, lahko pričakujemo tudi njeno nadaljevanje.
Na tapeti je slovenska estrada. »Adis Molar«, Kreslin, Lovšin in Predin – »Za vedno in« v preobleki fantovske skupine, ultraproduktivni Jože Potrebuješ, seksi Magnifico, Werner, Sebastian, Jan Plestenjak, Tomi Meglič. Šovmaker Lado Bizovičar se pošali tudi na svoj račun, preskoči pa boy bend Groove On The Move in skupino O.S.T., katerih član je bil. Tudi Sazasa in IPF, medijske in radijske krajine, izumiranja glasbenih urednikov, založnikov, producentov, velikega kapitala in drugih rakastih tvorb naše glasbe se ne loti. Čeprav se mu ponujajo same od sebe, se jim izogne, da ne bi kdo res potrkal na vrata.
Svoje duhovičenje je Bizovičar v Studiu City dokaj ponesrečeno opisal kot razmišljanje in mnenje končnega porabnika, poslušalca. Ujet je v mozaik rumenega tiska, gostilniških vicev in humorja, ki na srečo presega Strašna Jožeta in druge zabavljače. Vse nabrano je s sodelavci preračunljivo spravil v venček šal in gagov, ki odzvenijo v maniri slovenskega stand upa s ščepcem lahkotne pikrosti. Malo za šalo, malo zares ni dovolj, da bi (vsaj za hip) streznilo, kaj šele izgnalo hudiča iz slovenske glasbe in družbe nasploh ter načelo status quo brezizhodnosti in nemoči.
