Pozitivni učinki radarjev ne veljajo le za Slovenijo. Radarji so namreč učinkovito sredstvo za umirjanje hitrosti tudi drugod, večinoma pa jih kombinirajo v treh sistemih – eden je sektorski, drugi točkovni, tretji pa mobilni. In medtem ko sta slednja dobre rezultate prinesla tudi na naših cestah, o prvem, ki je po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovit, pri nas ni nič novega. Kar pomeni, da zadeva po nekaj začetnih dejavnostih povsem miruje in vse kaže, bo tako ostalo še nekaj časa.

Določena vrsta za določeno cesto

Glavni, ne pa tudi edini uporabnik radarskih sistemov pri nas je policija, ki se lovljenja prehitrih voznikov torej loteva na dva izmed omenjenih načinov (točkovno in mobilno), a z več različnimi sistemi, ki imajo svoje prednosti in slabosti. »Laserski merilniki omogočajo, da policisti selekcionirajo vozila, ki jim merijo hitrost. Ti merilniki hkrati omogočajo lažjo izbiro mesta, na katerem se bo izvajala meritev. Ker posamezni meritvi z laserskim merilnikom hitrosti sledi postopek, v katerem morajo policisti rezultat prikazati vozniku, ki je prekoračil hitrost, nove meritve v tem času niso mogoče. Dopplerski merilniki lahko delujejo nepretrgoma, imajo pa svoje zahteve v zvezi z lokacijo postavitve, zato z njimi ne moremo izvajati meritev na vseh želenih lokacijah. Sisteme Provida imamo vgrajene v označenih in civilnih vozilih, s čimer predvsem dvigujemo stopnjo pričakovanja, da se vozila z omenjenimi sistemi vozijo v rednem prometu in da obstaja možnost, da bo voznik, ki na nekem odseku očitno prekoračuje omejitve hitrosti ali krši druga prometna pravila, pri tem zaloten in kaznovan,« je razložil Robert Vehovec iz sektorja prometne policije, ki tudi pravi, da je za njih ključno, da se meritve izvajajo na odsekih, na katerih imajo ugodne učinke na prometno varnost. Glede na izbrane kontrolne točke nato tudi izberejo sistem, s katerim je mogoče izvajanje meritev na posameznem odseku ceste.

To pomeni, da vsi sistemi niso primerni za uporabo na vseh cestah. S stacionarnimi merilniki policija tako izvaja meritve hitrosti na avtocestah in na državnih cestah, Dopplerski sistem, nameščen v premičnem ohišju, uporabljajo na avtocestah, medtem ko se enaki sistemi, vgrajeni v vozilih, uporabljajo predvsem na državnih in lokalnih cestah zunaj naselij in v njih. Laserski merilniki z video zapisom so primerni za vse vrste cest, klasični laserski merilniki pa so primerni le za ceste, na katerih je po meritvi mogoča varna ustavitev voznika, ki so mu policisti dolžni prikazati rezultat meritve. Vozila s sistemi provida so primerna za vse vrste cest.

Policija kaznuje, Dars le nadzoruje

Velik poudarek pri lovljenju prehitrih voznikov je seveda tam, kjer so hitrosti najvišje, to pa je na avtocestah, na katerih v želji po umirjanju prometa policija uspešno sodeluje z Darsom. Policija skupno uporablja deset merilnikov hitrosti, na avtocestnem omrežju pa je nameščenih 18 ohišij, ki so namenjena vgradnji teh merilnikov. »Zaradi tehničnih zahtev merilnikov, ki jih imamo v uporabi, so vsi nameščeni v ohišjih na avtocesti A1, a se policija z Darsom dogovarja za posodobitev preostalih ohišij. Ko bodo te posodobitve končane, bo policija merilnike premeščala glede na prometnovarnostne razmere na posameznih odsekih cest,« je razložil Vehovec.

Medtem ko je v skladu z določili zakona o pravilih cestnega prometa nadzor hitrosti vožnje z vidika sankcioniranja v celoti v pristojnosti policije, lahko Dars uporablja in zbira podatke o hitrostih vozil na avtocestah in hitrih cestah za namene vodenja prometa. »Sistemi beležijo hitrosti posameznega vozila in v primeru prevelikih odstopanj od dovoljene lahko na hitrost dodatno obvestimo s spremenljivo prometno informativno signalizacijo,« pravi član odbora za prometno varnost pri Darsu Ulrich Zorin. Med merilnike, ki so namenjeni upravljanju prometa, spadajo videodetekcijske kamere (v predorih, na odsekih sistemov za nadzor in vodenje prometa), mikrovalovni detektorji (na odsekih sistemov za nadzor in vodenje prometa), zančni detektorji (v predorih) in informativne table »vi vozite« (pred predori, na razcepih, na cestninskih postajah). Med tiste, ki so namenjeni sankcioniranju, pa na avtocestah spada že omenjenih 10 stacionarnih merilnikov. »Poleg teh pa imajo posamezne območne vzdrževalne baze Darsa, ki so locirane ob celotnem avtocestnem sistemu, tudi tako imenovana mobilna ohišja za radarje. Te Dars lahko postavi v sklopu prometnih zapor zaradi obnovitvenih del, vendar pa tudi v tem primeru za samo vsebino in čas njene postavitve skrbi policija,« je še dodal Zorin.

Z radarji tudi redarji

Če Dars torej le nadzoruje, policija pa kaznuje, v drugo kategorijo že nekaj časa lahko uvrstimo še nekoga – mestne redarje, ki pa imajo pri tem seveda drugačna pooblastila in manj pisan »arzenal« radarjev. »Mestno redarstvo izvaja meritve izključno s samodejnimi merilnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nima pravice ustaviti voznika. Zato slikovno gradivo, zabeleženo ob prekršku, priložimo plačilnemu nalogu, ki ga pošljemo po pošti,« nam je razložil Andrej Orač, vodja mestnega redarstva pri Mestni občini Ljubljana, pri kateri za potrebe svojega dela že dalj časa razpolagajo z dvema samodejnima napravama za nadzor hitrosti, ki sta nameščeni v službena vozila mestnega redarstva. »Vozilo je na določeni lokaciji, na kateri se izvaja nadzor hitrosti, ustavljeno približno 30 minut, v vozilu pa je v času izvajanja meritve hitrosti prisotna pooblaščena uradna oseba mestnega redarstva,« je še dodal Orač, ki pravi, da v Ljubljani ne razmišljajo ne o večjem številu omenjenih naprav ne o stacionarnih radarjih, ki so tako zelo razhudili Mariborčane.