Brežice.Predlog širitve naravovarstvenega območja Nature 2000 posega tudi v porečje spodnje Save, kjer naj bi predstavniki evropske komisije vztrajali pri zaščiti redke ribje vrste, imenovane zvezdogled. Zaradi vrste neodgovorjenih vprašanj, kako bo varovanje te ribe (in nekaterih drugih vodnih in kopenskih živalskih vrst) vplivalo na dokončanje projekta gradnje preostalih dveh hidroelektrarn Brežice in Mokrice ter z njima povezane gradnje protipoplavne zaščite tamkajšnjih naselij, so prebivalci zelo vznemirjeni.
Grozijo z državljansko nepokorščino
»Petdeset let že ribarim na Savi, a zvezdogleda še nisem videl in moji kolegi tudi ne. Predlagam, da o nadaljnjih postopkih dobro premislite, kajti državljansko nepokorščino je pripravljeno izraziti 3000 prebivalcev dobovske krajevne skupnosti,« je navzoče opomnil ribič, gasilec in predsednik krajevne skupnosti Dobova Miha Boranič. Zelo čustveno in ostro sta nastopila tudi predsednik civilne iniciative za varovanje Velikih Malenc in Krške vasi Janez Ivšič ter predsednik KS Velike Malence Emil Arh ter dala vedeti, da prebivalci zaradi uveljavitve širjenja varstvenega območja in s tem povezane morebitne opustitve sedanjih načrtov gradnje nasipov ne bodo stali križemrok. Prvi je spomnil, da na območju predlagane razširitve Nature 2000 prebiva še ena nezaščitena vrsta, poimenovana homo sapiens, varovanja katere predloženi dokumenti ne omenjajo, drugi pa, da so mnoge hiše zaradi preteklih hudih poplav zrele za rušenje, ljudje pa ob nadaljevanju takšne politike porinjeni v prisilno izselitev.
Na splošno iz razprave večine predstavnikov ljudstva in njihovih županov ni bilo slišati načelnega nasprotovanja širitvi varovanja narave, prevladovalo je le prepričanje, da morajo biti predpisi o Naturi 2000 zadosti fleksibilni, da ne bosta ogrožena varnost ljudi in gospodarski razvoj.
Kako prepričati evropsko komisijo?
Direktor zavoda za varovanje narave Darij Krajčič je v odgovorih na izrečene očitke povedal, da se za nadaljevanje gradnje HE Mokrice kaže primerna rešitev, ki ne bi ogrožala izvedbe obstoječih protipoplavnih načrtov, a obenem priznal, da bo ljudi iz evropske komisije težko prepričati, da zvezdogleda v tem delu Save ni treba varovati, čeprav ima naša stran na voljo argumente, da je bila zadeva v zvezi s to ribo Evropi napačno predstavljena. Na spornem območju v resnici prebiva le neznaten odstotek primerkov te redke vrste.
Javna razprava v zvezi s predlagano širitvijo območij Nature 2000, ki bo posegla na ozemlja 46 občin in na račun katere bi se sedanji 73-odstotni delež varovanih biotskih vrst in habitatnih tipov razširil na 92 odstotkov, bo končana prihodnji mesec, ko bo končne predloge treba položiti na mizo evropske komisije. Ta je Slovenijo te dni že drugič opomnila na počasnost reševanja tega vprašanja. Verjetne odklone od najstrožjih evropskih zahtev bo za področje spodnje Save znotraj slovenske delegacije zagovarjal direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič, ki pravi, da je glede izida pogajanj optimist predvsem zaradi dejstva, da vztrajanje Evrope o zaščiti zvezdogleda temelji na napačnih podatkih. Obenem je kot nedopustno označil morebitno črtanje gradnje HE Mokrice na račun širitve območja Nature 2000, saj ena elektrarna takšnega tipa v 50 letih prinese milijardo evrov koristi. Opozoril je še na neusklajenost postopkov umeščanja varovanih območij s slovensko zakonodajo.
Val nasprotovanj se širi
Prestrogim režimom znotraj varovanih območij nasprotujejo tudi drugod po Sloveniji. Župan Škofljice Ivan Jordan opozarja, da s širjenjem območja v njihovi občini nekdo namenoma ruši načrte o gradnji prepotrebne obvoznice, v občini Litija in v vsem Zasavju pa so v skrbeh, da jim bo zaščita sulca v srednji Savi odnesla načrtovano gradnjo šestih hidroelektrarn.
V Sloveniji je nekaj občin, ki v celoti ležijo znotraj območja Nature 2000. Ena takih je Bistrica ob Sotli, katere župan Franjo Debelak pravi, da so se na to dejstvo že navadili, vendar priznava, da občini v celoti gledano prinaša več minusov kot plusov. »S prevelikimi težavami se srečujemo celo pri pridobivanju soglasij za gradnjo bioloških čistilnih naprav in popravilo od hudournih voda poškodovanih mostov,« pravi Debelak in dodaja, da v občini zelo pogrešajo prosto območje za razvoj industrijske dejavnosti.
