»Odločila sem se za premik v Anglijo, ker sem ugotovila, da se v Sloveniji na mojem strokovnem področju enostavno ne da priti do priložnosti v nekem doglednem času. Tu sem od 1. novembra in iščem delo na področju knjig. Po izobrazbi sem namreč univ. dipl. bibliotekarka in prof. sociologije z večletnimi izkušnjami v knjigarni, založbi in knjižnicah. Stara sem 27 let. Prejšnji teden sem imela tri razgovore, v dveh knjigarnah in eni univerzitetni knjižnici.«

Tako je prve tedne iskanja zaposlitve v tujini opisala naša bralka, ki je še bolj kot nad priložnostmi navdušena nad zelo jasno izraženimi pogoji in okoliščinami za določeno delovno mesto.

Kristalno jasna pravila igre

»V vsakem razpisu za delovno mesto so opisani natančna sistematizacija delovnega mesta in obvezni pogoji ter zaželena dodatna znanja in veščine, vezane na konkretno delovno mesto. Le tako se namreč lahko ognejo prijavam ljudi, ki nimajo potrebnih kompetenc in zato proučijo le tiste prijave, ki ustrezajo razpisnim pogojem,« pravi diplomirana bibliotekarka, ki ugotavlja, da se delodajalci na tak način lahko ognejo subjektivnim ocenam kandidatov in pristranskosti, kar se ji je pri iskanju zaposlitve na domačih tleh zdel precej velik problem.

»Pri nas dobiš priložnost za razgovor glede na zveze in subjektivne ocene. Ker je sistematizacija delovnih mest po mojih opažanjih na splošno slaba, kandidat niti ne ve, kakšne so zahteve za razpisano delovno mesto; navadno so navedene le 'generične' zahteve, kot so organiziranost, inovativnost in komunikativnost, le redko pa delodajalci utemeljijo zahtevana znanja in lastnosti oziroma njihovo povezavo z razpisanim delovnim mestom,« ugotavlja sogovornica.

Kot primer navaja nedavno objavljen oglas za šolskega knjižničarja, kjer je bil med drugim pogoj za prijavo opravljen izpit iz Zakona o upravnem postopku. »Kolikor vem, šolski knjižničar ne ravna po upravnem postopku, ker niti ne odloča o upravnih zadevah. In če omenjeni izpit že je pogoj, bi morali pojasniti, zakaj naj bi ga knjižničar potreboval,« pravi.

Mladi so težko »pravi kadri za pravo delovno mesto«

Da so delodajalci v Angliji že v samih razpisih zelo jasni, se strinja tudi Romana Šercelj, direktorica prodaje v zaposlitveni agenciji Manpower. »To pomeni, da že v razpisnih pogojih povedo, koliko ur dela pričakujejo in kakšno plačilo ponujajo zanj, medtem ko so pri nas te stvari še stvar dogovora med delodajalcem in kandidatom,« pravi Šercljeva, ki se ji večji problem pri mladih v Sloveniji zdi ta, da težko zapolnijo razpisana delovna mesta.

»Zaposlovanje se manjša in podjetja morajo z manj zaposlenimi narediti vedno več, zato si želijo prave ljudi na prava delovna mesta, kar pa zna biti pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve problem, saj delodajalci iščejo ljudi z izkušnjami,« pojasnjuje Šercljeva. Poleg tega je vidi problem tudi v izobraževalnem sistemu, saj je še vedno veliko vpisa na družboslovne fakultete, čeprav je na trgu več povpraševanja – in tako bo tudi v prihodnje – po naravoslovnih in tehničnih kadrih. Tako družboslovci zelo težko pridejo do pravih zaposlitvenih priložnosti, dodaja Šercljeva.

Tudi Zoran Kotolenko iz Direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je na četrtkovi nacionalni konferenci z naslovom Krepitev socialnega dialoga o pravicah ranljivih skupin v zaposlovanju opozoril na ta problem.

Kot je dejal, je zaskrbljen predvsem nad prvimi iskalci zaposlitve, ki odhajajo v tujino, ker nimajo možnosti, da bi dobili delo v naši državi. Zato je treba poiskati dobre politike, da bi ti ljudje ostali v Sloveniji, je poudaril. Na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo povprašali, ali so te »dobre politike« že v pripravi in kakšni ukrepi bi po njihovem mlade zadržali doma, vendar na naša vprašanja še niso odgovorili.

Potrebujemo več kot programe aktivne politike zaposlovanja

Kotolenko je sicer pojasnil tudi, da Slovenija veliko sredstev namenja za aktivno politiko zaposlovanja, saj je bilo letos za te programe na voljo 80 milijonov evrov, prihodnje leto pa jih bo okroglih 100 milijonov, od tega 60 odstotkov evropskih sredstev. A vsi ti ukrepi aktivne politike zaposlovanja še niso prispevali k spremembi trendov na trgu dela, ocenjujejo v podjetju Manpower.

Za odpiranje novih delovnih mest je namreč nujna gospodarska rast, zato je naloga vlade, da podjetjem zagotovi pozitivno okolje za ustvarjanje novih delovnih mest. Mladim pa bi do zaposlitvenih priložnosti pomagali z več sodelovanja med vlado, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom oziroma delodajalci. Pridobivanje delovnih izkušenj med šolanjem oziroma študijem, vključno s pripravništvom, se je namreč izkazalo kot najbolj uspešno pri zmanjševanju brezposelnosti med mladimi, ugotavljajo v skupini ManpowerGroup.