Ob pogledu na seznam športnikov, ki so zaposleni v javni upravi, marsikateri nepristranski poznavalec razmer povzdigne obrvi. Na njem ni nekaterih znanih imen, ki dosegajo vrhunske rezultate, obenem pa so se tam znašli nekateri, za katere širša javnost bržčas še ni slišala. Kljub temu so vsi izpolnili športne kriterije, ki so potrebni, a ne zadostni pogoj za pridobitev službe v policiji, carinski upravi ali vojski. Ko športniki s svojimi dosežki postanejo člani svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda, pridobijo možnost za zaposlitev, a so v tistem trenutku od nje še precej oddaljeni. O tem, kateri so zadostni pogoji za zaposlitev, odloča koordinacija v sestavi predstavnikov vseh vpletenih ministrstev in olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Tu se poraja vprašanje, kateri so ti pogoji. Jasno je, da imajo prednost tisti športniki, ki so na prednostnem seznamu (oblikuje ga OKS) uvrščeni v višji razred. Toda v enem razredu je več športnikov, ki izpolnjujejo kriterije. Odgovorni so v tem primeru pred zahtevno nalogo, ko morajo najti argumente za razlikovanje med njimi.

So nekateri športi privilegirani?

Eden od vrhunskih slovenskih športnikov nam je povedal, da na primer vojska pri pri zaposlovanju preferira tiste iz določenih športnih panog, ki jih ima sama za prednostne. Vplivni športni funkcionar Drago Balent pa je dejal, da bi torej prav gotovo službo dobil strelec, če bi imeli še kakšnega tako kakovostnega tekmovalca, kot je Rajmond Debevec. V pravilniku o zaposlovanju vrhunski športnikov in trenerjev v Slovenski vojski so kot prva prioriteta navedeni borilni športi, strelstvo, biatlon, padalstvo, alpinizem, športno plezanje, orientacijski tek, športni peteroboj, kot druga prioriteta pa atletika, plavanje, triatlon, kolesarstvo, smučarski tek, alpsko smučanje in jadranje. A Miran Stanovnik, ki v koordinaciji zastopa vojsko, pravi, da razmišljanje anonimnega športnika ne drži oziroma da gre bolj za izjemo kot pravilo. »Naslanjamo se na kriterije, ki jih predpisuje OKS. Če imamo izredno potrebo po enem od športov, ki je bolj vojaški kot drugi, se na koordinaciji s konsenzom dogovorimo, da vojska zaposli nekoga iz tega športa, saj jih potrebujemo za vojaška svetovna prvenstva in podobno. A nimamo posebne kvote za to. Lahko se zgodi, da v desetih letih na ta način zaposlitev dobi le en športnik. Mora pa tudi ta izpolnjevati vse pogoje. Nihče ni zaposlen brez zadostnega športnega uspeha oziroma kakovosti,« je pojasnil Miran Stanovnik. Med 68 športniki in trenerji, ki so trenutno zaposleni v vojski, jih 25 prihaja iz športov, označenih kot »prva prioriteta športnih panog«, 25 iz »druge prioritete športnih panog« in 18 iz preostalih športov (od tega jih je šest iz kajakaških vrst).

Na aktualnem prednostnem seznamu v prvem razredu ni nobenega športnika, v drugem so kanuista iz čolna C-2 Sašo Taljat (3. na SP 2009) in Luka Božič (3. na SP 2009) ter smučarski skakalec Peter Prevc (3. na SP 2011 ekipno), v tretjem pa jih je osem: smučarski skakalki Eva Logar (4. na SP 2011 posamično) in Maja Vtič (5. na SP 2011 posamično), telovadca Sašo Bertoncelj (2. v skupnem seštevku sv. pokala 2012 na konju z ročaji) in Rok Klavora (3. v skupnem seštevku sv. pokala 2011 na parterju), rokoborec Jure Kuhar (7. na SP 2011 posamično), smučarska tekačica Anja Eržen (7. na SP 2011 s štafeto) ter biatlonca Vasja Rupnik (8. na SP 2011 s štafeto) in Peter Dokl (8. na SP 2011 s štafeto). Stanovnik je pojasnil, da so iz tretjega razreda izbrali Dokla, iz drugega Taljata. Oba sta v postopku (končal naj bi se do konca leta) pridobitve zaposlitve v vojski, medtem ko carinska uprava in policija v tem »krogu« novih športnikov ne bosta zaposlovala. Torej policija ostaja pri 27 športnikih (vsem pogodbe potečejo maja prihodnje leto), carinska uprava pa pri 13. Smučarski tekačici Barbari Jezeršek, telovadki Adeli Šajn in deskarju Žanu Koširju pogodbe potečejo 30. novembra, a so nam s carinske uprave sporočili, da jih bodo podaljšali. Enako so ravnali na obrambnem ministrstvu. To je podaljšalo pogodbe (stare se bodo iztekle decembra) z atletinjo Sonjo Roman, judoistko Vloro Beđeti, kajakašem Petrom Kauzerjem. Tako se vsaj za zdaj ne bo uresničila bojazen multišportnega funkcionarja Bogdana Gabrovca, da bi se kvota vrhunskih športnikov, zaposlenih na carini (in morda na še katerem ministrstvu), še zmanjšala.

Biatlonec dobil prednost pred smučarskima skakalkama

Stanovnik se je lotil aktualnega vprašanja, ki se glasi, zakaj sta bila izbrana Taljat in Dokl. To je naperjeno predvsem proti slednjemu, saj nima najboljšega rezultata med športniki in športnicami, uvrščenimi v tretjo prednostno skupino. »Dokla ne bomo zaposlili, ker je biatlon vojaški šport, ampak ker se je na prioritetni listi OKS znašel pri vrhu. Z vsem dolžnim spoštovanjem do ženskih smučarskih skokov, a če imamo ta dva športa na tehtnici, mislim, da bi si vsak poznavalec odločil, kot smo se mi. Nikogar ne bomo zaposlovali iz pete skupine, ker bi prihajal iz za vojsko prioritetnega športa. Ampak iz prve, druge, tretje skupine... Vse v dogovoru in s tehtnimi argumenti,« je dejal Stanovnik in dodal, da so bili nekateri športniki iz biatlona in juda zaposleni, še preden se je prednostna lista pojavila. Očitke o pomembnosti zvez in poznanstev, ki so se pojavili, je označil kot predmet neprimernih gostilniških debat in v povezavi s kanuistoma Božičem in Taljatom dodal: »Dajmo na tehtnico naslednji primer: recimo, da imamo dva kajakaša iz istega čolna in iz iste prednostne skupine, zraven pa smučarsko skakalko. Vsi trije so izpolnili enake pogoje. Koga bomo zaposlili? Prav gotovo kajakaša, da bo čoln bolje funkcioniral. Enako pri biatlonu zaposlimo Dokla, ki je zelo pomemben za štafetne teke. Slovenski šport ga potrebuje, da zapolni vrzel, ki je nastala za ekipno tekmo.«

Loterija se je tako srečno razpletla za Dokla in Taljata, preostali športniki pa bodo morali na zaposlitev še naprej čakati. Glede na napovedano krčenje v javni upravi morda zelo dolgo. Takšna prihodnost čaka med drugim plavalca Damirja Dugonjića (5. prednostni razred) atletinjo Snežano Rodić (6.), teniško igralko Polono Hercog (6.), atletinjo Tino Šutej (6.), plezalko Mino Markovič (7.), ki ji je Gabrovec napovedal, da si lahko kmalu obeta službo... Našteti športniki so v prenizkih prednostnih razredih (oblikuje jih OKS), da bi lahko resno računali na delo v javni upravi.