Delodajalci so največ prostih delovnih mest v tretjem četrtletju razpisali v dejavnosti gradbeništva, in sicer 1300, ter v predelovalnih dejavnostih, 1250. To skupaj predstavlja 41,6 odstotka vseh prostih delovnih mest.

Statistiki so zabeležili tudi znatno povečanje števila prostih delovnih mest v izobraževanju. Teh je bilo dobrih 700 ali natanko trikrat več kot v predhodnem četrtletju. Ob tem pa opažajo, da se število zasedenih delovnih mest v izobraževanju v jesenskih mesecih kljub večjemu povpraševanju po delovni sili ne poveča, ampak ostaja bolj ali manj nespremenjeno. Iz tega je moč sklepati, da delodajalci nadomestijo predvsem tiste zaposlitve, ki so bile sklenjene za določen čas.

Na ravni Slovenije je bila stopnja prostih delovnih mest v tretjem četrtletju 0,9-odstotna, kar je za dve desetinki odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju. Pri delodajalcih z več kot 10 zaposlenimi osebami je bila ta stopnja 0,7-odstotna.

Stopnja prostih delovnih mest je bila tudi tokrat najvišja v gradbeništvu, in sicer 2,4-odstotna. V tej dejavnosti so na statističnem uradu v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležili zmanjšanje števila zasedenih delovnih mest, in sicer za okoli 860, in hkrati večje število prostih delovnih mest, za dobrih 140. Posledica tega je, da se je stopnja prostih delovnih mest v tej dejavnosti povečala za dve desetinki odstotne točke.

Stopnja prostih delovnih mest je bila precej visoka tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, in sicer 2,2-odstotna. V to področje dejavnosti so med drugim vključene tudi zaposlovalne dejavnosti, kjer je fluktuacija delavcev praviloma večja kot povprečno v Sloveniji. Zato je povpraševanje po delovni sili v tej dejavnosti tudi nekoliko večje kot v drugih dejavnostih.

V vseh ostalih področjih dejavnostih se je stopnja gibala med 0,1 odstotka (v dejavnosti javne uprave in obrambe) in 1,1 odstotka (v dejavnosti gostinstva in izobraževanja).

Povprečno število zasedenih delovnih mest se je tokrat zmanjšalo. V tretjem četrtletju so namreč statistiki zabeležili povprečno 701.600 zasedenih delovnih mest. Poletna meseca sta praviloma zaposlitveno nekoliko manj intenzivna, nato pa zaposlenost v jeseni ponovno nekoliko narašča. Zato se je povprečno število zasedenih delovnih mest v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za nekaj manj kot 6000, v primerjavi z enakim četrtletjem lanskega leta pa se je zmanjšalo za povprečno 11.000, pojasnjujejo na uradu.

Število zasedenih delovnih mest je tokrat v primerjavi s predhodnim četrtletjem najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih (za okoli 1400) in v izobraževanju (za okoli 1200). Povprečno število zasedenih delovnih mest se je v tem četrtletju zmanjšalo v skoraj vseh področjih dejavnostih, razen v štirih, kjer ostaja število zasedenih delovnih mest na enaki ravni kot v drugem četrtletju.