Včeraj smo objavili anketo za Zemantine blogerje. Ker so večinoma njihovi uporabniki Američani, se čez noč nabere že skoraj 100 rešenih vprašalnikov. Z Juretom iz Zemante sva letos začela delati poglobljeno psihološko segmentacijo blogerjev. Sedaj pa smo začeli z drugo fazo raziskave – preverjanje preliminarno identificiranih segmentov. Fin projekt, predvsem pa me fascinira njihova delovna klima. Kot raziskovalka sem v stiku s številnimi podjetji, ampak Zemantovci so zagotovo eni izmed najbolj delovnih in predanih ekip, s katerimi sem imela kdaj priložnost sodelovati, poleg tega pa imajo v firmi res prijazno vzdušje.

Zdi se mi, da naša generacija radikalno spreminja ustaljene načine dela. Manj je formalnosti, manj hierarhije, manj skrivanja ter več odprtosti, sodelovalnosti in fleksibilnosti. Eno leto nazaj, ko smo ustanavljali Slovenia Coworking, smo večkrat naleteli na skeptike, da coworkinga Slovenci ne bodo sprejeli, da to ni v našem značaju. No, praksa kaže povsem nasprotno.

Skoraj vsak coworking imamo Sedi,5!, kjer coworkerji transparentno in brez zadržkov predstavljajo izzive in dileme svojih projektov z željo, da jim coworkerji drugih profilov dajo rešitve, ki pomagajo izboljšati koncepte. 1. junija smo organizirali dan souporabe, kjer smo združile moči različne organizacije, ki promoviramo koncepte “sharinga”. Smo del mreže kreativne četri Šiška - KIKŠa (Kreativna in kulturna Šiška), ki bo spodbujala lokalno sodelovanje ustvarjalcev. Soustvarjamo balkansko coworking mrežo - Coworking Croatia že dela neverjetne stvari, zdaj koncept osvajajo tudi Srbi. Ključni namen StartUp Dneva naslednji četrtek je krepitev slovenske startup skupnosti. Pomagali smo tudi pri PopUp Domu, ki je bil neverjeten dokaz tega kako odmevna in učinkovita je lahko kolektivna akcija 50 mladih slovenskih dizajnerjev, ki bi si sicer individualno izredno težko zagotovili medijsko prepoznavnost.

Prav o vsem smo se danes pogovarjali tudi s študenti arhitekture iz Slovenije in Berlina, ki jih je v Kino Šiška pripeljal Matevž Čelik, sicer direktor arhitekturnega muzeja. Sprejela sva jih s Simonom Kardumom, šefom Kina Šiške, ki neverjetno razume in podpira naše delovanje. Simon je razkazal Šiško, razložil kako je potekala prenova in kako funkcionira prostor danes. Podobno zadevo imam tudi naslednji torek, saj je Slovenia Coworking del programa ReNew Town. Namen tega projekta je v postsocialističnih mestih, na pogorišču industrije, vzpostaviti programe za ponovno oživitev skupnosti. V Sloveniji sta v program vključeni dve mesti – Nova Gorica in Velenje, projekt pa z različnimi partnerji iz Vzhodne Evrope, koordinira Ekonomska fakulteta.

Super je, da se prepoznava probleme in jih skuša tudi sistemsko reševati s tovrstnimi evropskimi projekti. Obenem pa kot psiholog verjamem, da je potrebno pri aktivaciji skupnosti delovati predvsem od spodaj navzgor “bottom up”. Na coworkingu nimamo nekegega dolgoročnega načrta aktivnosti. Poslušamo naše coworkerje in sproti iščemo rešitve, kako najučinkovitejše podpreti njihove potrebe. Pri tem nismo nobena izjema – tako delujejo vse coworking skupnosti po svetu. Mislim, da je ravno ta fleksibilnost in odzivnost bistvena prednost pred veliko bolj rigidnimi in formalnimi poslovnimi centri in inkubatorji. Takoj, ko v inovacijska okolja pripelješ preveč pravil in omejitev ali želiš graditi preveč homogeno skupnost, avtomatsko ožiš prostor za inovacije.

Dva tedna nazaj na tretji coworking konferenci v Parizu, na kateri je med drugim Luka sodeloval kot govorec na panelu “The State of Coworking in Europe”, se je pokazalo točno to. Med udeleženci konference nismo bili le coworking menedžerji in povezovalci skupnosti, ampak tudi številni predstavniki poslovnih centrov in inkubatorjev. Vsi bi kar naenkrat radi skočili na coworking vlak, saj priznavajo, da so njihovi modeli preveč zastareli in da jim stranke pospešeno uhajajo v coworking prostore. Vendar oddaja miz ni coworking, kot sem napisala že včeraj – coworking je najprej in predvsem kreativna skupnost. To skupnost pa je najprej potrebno negovati, ji prisluhniti in pomagati. Ne moreš jo dobiti na razpisu ali po vezah na banki, ne moreš jo dobiti od danes na jutri, ampak jo lahko soustvarjaš samo počasi, na zaupanju, strokovnosti in človeškosti.

Kako to izgleda v praksi? Pravkar vrtim telefone, da se dogovorimo povsem zemeljske stvari za našo jutrišnjo vesoljsko odpravo v Vitanje: kdo se bo peljal s kom in v katerem avtu. Veselim se obiska in super je, da se spet malo podružimo z Mihom Turšičem. Zadnje čase smo vsi tako razpeti med projekti, da se zelo malo vidimo. Če sem iskrena, Miha je veliko bolj zgleden kot mi – večkrat pride k nam na coworking, kot mi v KSEVT.

Evo, upam, da jutri vsaj malo popravimo vtis …