Čeprav to ni prva raziskava, ki se je lotila statusa zaposlitve v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi, je za razliko od drugih trajala kar 20 let. Raziskovalci so tako dobili priložnost, da spremljajo 13 tisoč odraslih v srednjih in starejših letih, ki so tudi po večkrat ostali brez zaposlitve. Večkratna brezposelnost ima dolgoročni vpliv na srce.
Po prvi izgubi službe se je tveganje za srčni napad v primerjavi s tistim, ki so še vedno imeli zaposlitev, povišal za 22 odstotkov. Ko je oseba že četrtič ali večkrat ostala brez službe je bilo njeno tveganje za 63 odstotkov višje. ''Tako močen vpliv nas je šokiral,'' je dejal dr. Eric Peterson, kardiolog na Duku. ''Učinek brezposelnosti je kumulativen.''
Raziskava je potekala od leta 1990 do 2010 – čas, ki so ga zaznamovale gospodarska rast in recesije. Da bi bili podatki celoviti pa so prostovoljce povprašali tudi o njihovi starosti, spolu, rasi, etnični pripadnosti, izobrazbi in navadah, kot so kajenje, fizična aktivnost, ter drugih boleznih (sladkorna).
Posledice izgube službe naj bi se akumulirale v telesu in tveganje za srčni napad z vsako nadaljnjo izgubo službe povečevale. Večkrat kot je oseba v svojem življenju izgubila službo, večje so bile njene možnosti, da bo doživela srčni napad. Razlika med osebo, ki nikoli ni izgubila službe, in tisto, ki je bila več kot štirikrat brezposelna, je bila tako očitna kot med kadilcem in nekadilcem ter sladkornim bolnikom in zdravo osebo.
Neznan ostaja faktor, ki prispeva k višjemu tveganju. Stres je zagotovo eden izmed faktorjev, a nima tako kumulativnega učinka. Peterson meni, da obstaja več razlag. Če oseba ob izgubi službe izgubi tudi zdravstveno zavarovanje, lahko zanemari svoje zdravje ali pa mu določene bolezni odkrijejo prepozno. Zaradi nižjih prihodkov ljudje začnejo varčevati tudi glede prehrane in raznih hobijev (morda tudi takšnih, ki vključujejo fizično aktivnost). Ljudje, ki izgubijo službo, se počutijo manjvredne in celo osamljene. Takšni občutki pa vodijo tudi v različne odvisnosti (kajenje, alkoholizem …).
Raziskovalci so še ugotovili, da stresni hormoni pogosto povzročajo visok krvni tlak in dvig sladkorja v krvi, vsaj za kratek čas. Njihov dolgoročni vpliv zaenkrat še ni znan.
