»Še se spomnim časov črnih sob, ko smo se pol dneva privajali na temo in drugo polovico dneva na svetlobo. Pacienta s kozarčkom na prsih, ki je ob našem vstopu v zatemnjen prostor popil kontrastno barijevo raztopino, smo bolj zatipali kot videli,« je ob dnevu radiologov obujala spomine na čase, ko so bili rentgenologi in kasneje radiologi obsojeni na temne kletne prostore, predstojnica Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana Darja Babnik Peskar. Predsednik Združenja radiologov Slovenije Dimitrij Kuhelj pa je pozornost usmeril na najnovejše dosežke, povezane s sodobnim programom digitalizacije, ki jim odpira neskončno polje novih možnosti diagnostike in terapije z uporabo rentgenskih žarkov in drugih slikovnih metod, kot so ultrazvok in magnetna resonanca.

Z digitalizacijo je, je dejal Kuhelj, odklenkalo dragim filmom in rentgenskim slikam, zaradi česar se tovrstne naložbe povsod dokaj hitro povrnejo tudi cenovno, največkrat že v dveh letih; ob tem pa računalniki danes zmorejo tudi zapise izvidov v slovenščini, kar zmanjša potrebo po administrativnem delu.

Radiologija privlači mlade zdravnike

Ker je radiologov, 160 jih je v Sloveniji, kljub velikemu zanimanju za radiološko stroko med študenti in mladimi zdravniki vsaj tretjino premalo, vsi opravljajo nadure. Veliko manjših bolnišnic ali zdravstvenih domov pa radiologov sploh nima, pojasnjuje Kuhelj. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva delajo v Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana v treh izmenah vse dni v letu. »Povsod v svetu je zanimanje za radiologijo, ki je v skokovitem razvoju, izjemno veliko,« ugotavlja Kuhelj. Tudi pri nas ni z razvojem nič drugače in slovenska radiologija po znanju in kakovosti sodi v svetovni vrh. Svetovnim trendom ne sledijo le pri nadomeščanju dragih aparatov in plačilu radiologov, opozarja Kuhelj. Medtem ko v svetu aparate menjujejo na sedem let, so pri nas v uporabi tudi že dvajset let stare naprave. Zaradi dragih materialov, ki se uporabljajo v radioloških terapevtskih posegih, pa je teh posegov manj in se, ko tehtajo, ali pacienta operirati ali opraviti radiološki terapevtski poseg, včasih tehtnica nagne na stran kirurškega posega prav zaradi podcenjenega dela zdravstvenih delavcev, saj je delo kirurgov cenejše od dragih materialov, denimo žilnih opornic, ki bi jih vnesli v telo z radiološkimi posegi. Se pa o tem, kako bodo pacienta zdravili, vedno odločijo timsko, tudi v sodelovanju s kirurgi in drugimi strokovnjaki, je poudaril Kuhelj.

Rentgenologi in radiologi stremijo tudi za tem, da so pri posegih zdravstveni delavci in pacienti izpostavljeni čim manjšemu sevanju. Zato pri delu uporabljajo zaščitno obleko s svincem in največkrat delo opravljajo za svinčenimi stenami in stekli. Kljub temu so pod stalnim nadzorom. »Nosimo dozimetre, ki se odčitavajo mesečno. Čeprav so doze sevanj danes občutno manjše, smo jim radiologi ob vse pogostejših intervencijah izpostavljeni dalj časa,« opozarja Babnik-Peskarjeva. Učinki dolgotrajnega sevanja se ne pojavijo takoj, pač pa čez leta. Kažejo pa se z nižjo odpornostjo ter višjim zbolevanjem za nekaterimi, predvsem rakavimi obolenji, kot je levkemija.

Protokoli varnosti pred sevanjem, ki veljajo v Sloveniji, so strožji od evropskih, pojasnjuje Kuhelj. Pri pregledih pljuč, denimo, prejme pacient približno tridnevno dozo sevanja naravnega ozadja, pri pregledu skeleta pa desetdnevno dozo.

Za poseg zadostuje majhna zareza

Čeprav radiologi še vedno niso najbolj viden člen v zdravstvenem timu, pa so kljub temu pogosto njegov nepogrešljiv člen, ki priskrbi pomembne podatke o pacientovem zdravstvenem stanju. Z uporabo različnih metod radiologije natančno ugotovijo naravo in lokacijo poškodbe, vzrok bolečin. Danes pa radiološka dejavnost ne temelji več le na diagnosticiranju, marveč tudi zdravljenju. Tako specialisti radiologi vse pogosteje izvajajo različne posege, s katerimi vzroke bolečin in poškodb odpravljajo.

Po besedah Dimitrija Kuhlja pri nas izvajajo vse posege, ki jih izvajajo tudi na drugih klinikah po svetu. Veliko se ukvarjajo z žilami, rešujejo življenja ob raztrganju ali poškodovanju arterij z znotrajžilno postavitvijo pokritih žilnih opornic – stent graftov, ki nadomestijo obsežne kirurške posege. V zadnjih dveh letih uspešno odstranjujejo strdke iz arterij v možganih, ki povzročajo kapi. Kot je povedal Kuhelj, lahko strdek odstranijo do šest ur po nastanku in tako izboljšajo ne le možnost preživetja, ampak tudi možnost za popolno rehabilitacijo bolnika. Pri diabetikih uspešno širijo arterije, kar omogoči celjenje ran ter hojo, ki pripomore k boljšem počutju in večji aktivnosti bolnikov. Terapevtske posege izvajajo tudi na urološkem in gastro-abdominalnem področju, kjer z metodami intervencijske radiologije nadomeščajo zahtevne operacije.

Vse pogosteje so vključeni tudi v onkološko zdravljenje, kjer po drobnih katetrih zdravila aplicirajo v arterijo, ki prekrvljuje tumor. Tako lahko dosežejo visoko koncentracijo zdravila v tumorju z minimalnim vplivom na zdravo tkivo.

Večino posegov opravijo v lokalni anesteziji, bolj zapletene pa v splošni anesteziji. Ti posegi so tudi relativno malo boleči.

Na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana je zaposlenih 47 radiologov, 18 specializantov, 127 radioloških inženirjev, 20 diplomiranih medicinskih sester ter štiri srednje medicinske sestre in ostali nezdravstveni delavci, ki opravljajo delo na desetih lokacijah in pri delu uporabljajo 48 aparatov. Letno obravnavajo čez 210.000 pacientov in opravijo več kot 320.000 preiskav. Opravijo tudi okoli 2000 žilnih in 800 nežilnih posegov, na oddelku na nevrološki kliniki pa opravijo 1000 invazivnih posegov letno.