Pojavljajo se med 6. mesecem in 5. letom starosti, pogosteje pri fantkih, saj je takrat vzdražljivost možganov največja. Hkrati je to obdobje, ko otroci najpogosteje zbolevajo za okužbami. Pomemben dejavnik je tudi genetika. V družinah, kjer so imeli vročinske krče tudi starši ali sorojenci, je večja verjetnost, da bo otrok imel vročinske krče. Raziskave kažejo, da imajo pomembno vlogo tudi endogeni pirogeni (snovi, ki nastajajo v telesu ob povišani telesni temperaturi), ki povečajo vzdražljivost možganov. Drugi dejavniki tveganja za pojav vročinskih krčev so še prezgodnji porod, dolgotrajno zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo novorojencev in razvojni zaostanek.
Krči večinoma niso nevarni
Krči pogosto trajajo kratek čas in se spontano prekinejo. Večinoma niso nevarni, če trajajo manj kot 15 minut, zajamejo vse telo in se ne ponovijo v naslednjih 24 urah. To so tako imenovani enostavni (preprosti) vročinski krči. Kompleksni (zapleteni) vročinski krči trajajo več kot 15 minut, so žariščni (zajamejo samo eno od okončin ali le polovico telesa) in/ali se ponovijo v prvih 24 urah in/ali povzročajo prehodne nevrološke izpade (največkrat prehodno ohlapno hemiplegijo), ki mine v 24 do 72 urah.
Če krči trajajo več kot 15 minut, otroka starši navadno že pripeljejo do prve zdravniške oskrbe. Zdravnik bo krče prekinjal z zdravili benzodiazepini. Če se po dajanju rektalnega diazepama krč ne prekine, gre za vročinski epileptični status, ki ga je treba aktivneje prekinjati z zdravili, ki se jih daje venozno ali v obliki infuzije. V takem primeru sta večkrat potrebna tudi vzpostavitev umetne dihalne poti in zdravljenje v intenzivni enoti. Na srečo se tak krč pojavlja redko (pri 1 do 2 odstotkih primerih); gre lahko za dolgotrajni (več kot 30 minutni) vročinski krč ali si krči sledijo, ne da bi med njimi otrok prišel do zavesti, to pa lahko povzroči trajne možganske poškodbe zaradi pomanjkanja kisika ali delne onesposobitve dihal.
Povezava z epilepsijo
Pri približno 2 do 5 odstotkih otrok, ki so kadar koli imeli vročinske krče, se razvije epilepsija. Veliko večja pa je verjetnost, da se vročinski krči pri posameznem otroku ponovijo, in sicer tretjina otrok doživi vročinske krče več kot enkrat. Kdaj in kolikokrat ob ponovnih vročinskih stanjih se bodo krči pojavili, je nemogoče napovedati. Na srečo se pri večini teh otrok po 5. letu starosti vročinski krči ne pojavljajo več. Tudi verjetnost pojava epilepsije je pri otrocih z enostavnimi vročinskimi krči le za odstotek ali dva višja kot v splošnem prebivalstvu, pri kompleksnih vročinskih krčih pa je ta odstotek nekoliko višji (4,1–6 odstotkov).
Ostanimo mirni
Na Inštitutu za nevrološke motnje staršem svetujejo, naj v času, ko otrok doživlja vročinske krče, ostanejo mirni in otroka pozorno opazujejo. Otroka je najbolje položiti na tla in umakniti ostre predmete, da preprečijo dodatne poškodbe. Ni ga priporočljivo držati v naročju. Otrok naj leži na boku ali trebuhu, da se ne zaduši. Prav tako naj mu med napadom ničesar ne polagajo v usta. Če napad traja več kot 10 minut, naj starši otroka odpeljejo v najbližji zdravstveni dom ali bolnišnico. Vedno pa je treba otroka po napadu peljati k izbranemu pediatru, da poišče vzrok povišane telesne temperature. To je še posebno pomembno, če ima otrok trd vrat in je letargičen (v stanju, podobnem globokemu spanju) ali nenadzorovano bruha.
Preprečevanje vročinskih krčev
Vročinske krče učinkovito preprečimo le, če pri otroku preprečimo možnost okužbe in s tem razvoj povišane telesne temperature. Kljub temu se zdravila za zdravljenje povišane temperature (antipiretiki, denimo paracetamol – lekadol, daleron) priporočajo šele nad temperaturo 38 stopinj Celzija za otroke, ki so že kdaj imeli vročinske krče, in nad 38,5 stopinje Celzija za druge. Prav tako je pomembno povedati, da s temi zdravili ne bomo zagotovo preprečili nastanka vročinskih krčev. Otrokom, pri katerih se vročinski krči ponavljajo, zdravnik običajno predpiše antikonvulziv – sredstvo za preprečevanje napadov. Pri nas se uporablja preparat diazepam. Ta se lahko da otroku rektalno (stesolid) ali v obliki pršila (dormicum) ob krčih, ki trajajo več kotdveminuti.
Kristina Križnar, dr. med., je zaposlena na Kliniki za infekcijska in vročinska stanja UKC Ljubljana.