Slovenski knjižni sejem letos praznuje 40-letnico. Miniaturna zgodovinska primerjava je zato na mestu: če je leta 1972, takrat na Gospodarskem razstavišču, 17 založnikov predstavljalo okoli 3000 novosti zadnjih treh let, se letos sejem ponaša s približno 4000 novitetami več kot 90 založnikov in s tem priča o uspešnem razvoju založniške in knjigotrške panoge v zadnjih desetletjih. Sprva je sejem potekal bienalno, po menjavi prizorišča pa je postal vsakoleten: letos je že 28. po vrsti domovanje našel v preddverjih in dvoranah Cankarjevega doma. Le nekaj dni po koncu ljubljanskega filmskega festivala Liffe bo tam torej znova živahno.

Popotni vtisi in debatne kavarne

Organizatorji pričakujejo podoben obisk kot lani, ko so sejemski dogodki pritegnili približno 35.000 obiskovalcev. V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bo Društvo slovenskih pisateljev ponovno postavilo odprti oder in po besedah koordinatorke Nine Kokelj tokrat poudarilo svetovljanskost slovenskih avtorjev. Pogovori, ki jih bo moderiral Boštjan Gorenc - Pižama, bodo nizali popotne zgodbe pisateljev, tudi tiste s knjižnih sejmov v tujini. Brane Mozetič bo spregovoril o obisku Kaira, Alžira in Abu Dabija, Polona Glavan bo razgrnila vtise iz Sankt Peterburga, Barbara Pogačnik sveže ideje iz Pariza, Andrej Blatnik razmišljanja iz New Delhija, Aleš Šteger pa občutke iz Guadalajare in Buenos Airesa. Svoje literarne pokrajine bodo z obiskovalci delili tudi Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor, Cankarjev dom pa bodo na povabilo slovenskih kolegov obiskali še člani hrvaškega društva pisateljev.

Za Debatne kavarne, dobro obiskane pogovore o aktualnih temah v brbotajočem ozračju Prvega preddverja, zadnjih sedem let skrbi založniška družina Novak. Članica upravnega odbora sejma Valentina Smej Novak si je debate – letos jih bo 30 – zamislila kot sodobno agoro za izmenjavo najrazličnejših mnenj med vidnimi predstavniki javnega življenja in zainteresiranimi obiskovalci. Debate bodo med drugim osvetlile vprašanje prehoda s tiskane na elektronsko knjigo, zadnja leta precej vročo temo, o kateri obstajajo deljena mnenja in prognoze. Dejstvo je, da Slovenija tako kot preostala Evropa na področju e-knjige »zaostaja« za ZDA. Profesor in urednik Miha Kovač, tudi član upravnega odbora sejma, je na novinarski konferenci minuli teden dejal, da je tako bolj zaradi poslovnih razlogov kot pa zavoljo razlik v spremembah kulturnih potreb bralcev z obeh strani Atlantika. Debate bodo nadalje ponudile razmislek o tem, ali popkultura odvrača pozornost od pomembnih zadev v družbi in politiki, pa tudi o tem, kaj se lahko današnji državniki naučijo od antičnih filozofov in Sigmunda Freuda, posvetile se bodo veščini javnega nastopanja in slovenskemu narodnemu značaju, tudi pregovorna »sreča na žalosten način« bo našla svojo ubeseditev.

Razmišljanja strokovnjakov

V programskem sklopu Založniške akademije, ki je namenjen predvsem založnikom in knjigotržcem, bo raziskovalec in publicist Kelvin Smith spregovoril o tem, kako je ob pisanju svoje zadnje knjige postal optimist glede prihodnosti založništva v obdobju razmaha elektronske knjige. Sociolog Torre Slaatta bo predstavil izsledke svojih raziskav o evropskem knjižnem založništvu, profesorica primerjalne književnosti Eva Hemmungs Wirten bo govorila o prosti (a ne zastonjski) dostopnosti založniških vsebin na spletu, založnik Jaume Vicens pa o tem, kako so v katalonske osnovne šole s programom »Za vsakega učenca prenosnik« uvajali digitalno gradivo in kako je to vplivalo na pouk. V nasprotju s pričakovanji je prenosni računalnik v izobraževalni proces vnesel kar nekaj novih težav.

Kulturnovzgojni in humanistični program Cankarjevega doma pri sejmu sodeluje s petimi projekti. Na oder Štihove dvorane bodo za šolarje in dijake znova postavili glasbeno-gledališko priredbo Levstikove pripovedi o Martinu Krpanu Martin in Gregor ali od junaka do bedaka v režiji Matjaža Latina, za malce mlajše pa bodo uprizorili glasbeno pravljico Gal v galeriji, ki je nastala po istoimenski knjigi Svetlane Makarovič. Poskrbeli bodo tudi za dve kulturnovzgojni uri: za bolj glasbeno Marko repa in skače in za bolj gledališko Posluh! Recikliramo. V soboto bo ponovitev doživela gledališko-plesna predstava Knjiga o džungli v produkciji novomeškega Anton Podbevšek Teatra. Za otroke in mladino bo poskrbel tudi Šolski knjigosled, organiziran obisk sejma, v katerega je vključenih 15 založb. Znova bodo zagotovili tudi bralne čeke v vrednosti dveh evrov za več kot 2200 šolarjev in dijakov iz slovenskih in zamejskih šol, vendar le za nakup knjig, ki nosijo znak kvalitetnega branja – zlato hruško.

Pod črto sejem ponuja 129 besedno obarvanih dogodkov, ki jih bo podprl še z dvema razstavama. Prva je posvečena predstavitvi dveh širši javnosti manj znanih založnikov, ki sta pomembno zaznamovala knjigotrško zgodovino v teh krajih. Razstavo o založnikih Janezu Giontiniju (1818–1879) in Antonu Turku (1856–1934) pripravlja ljubljanski antikvariat Glavan, Slovenski etnografski muzej pa pripravlja razstavo o priljubljenem nemškem piscu pustolovskih zgodb Karlu Mayu (1842–1912).