Če bi bili predstavnik velike tuje zavarovalniške skupine (Allianz, AIG, Axa), bi vas zanimal nakup Zavarovalnice Triglav, Adriatica Slovenice (AS) ali Zavarovalnice Maribor (ZM), torej treh največjih?

Če bi se prodajal delež v Triglavu, bi bil ta nedvomno zanimiv za nakup. Gre za največjo zavarovalnico v državi, z najdaljšo tradicijo, tudi finančno močno družbo z dobrimi možnostmi razvoja in delovanja tudi prek slovenskih meja. Toda le ob pogoju, da država ne bi imela več tolikšnega vpliva nanjo. Privlačna bi bila tudi Zavarovalnica Maribor. Pri Adriaticu Slovenici je nekoliko drugače, saj še vedno obstaja grožnja z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar lahko pomembno vpliva na strukturo njenega portfelja in s tem na prodajne pogoje.

Je sploh še smiselno vstopiti na trg z greenfield naložbo?

Greenfield naložba je z vidika začetka poslovanja na nekem trgu, kjer se načrtuje postopna organska rast in ne takojšen prevzem določenega tržnega deleža, vsekakor primerna. Vprašanje pa je, ali je ta trg ob vstopu na neki način že zasičen. V Sloveniji trenutno deluje 19 zavarovalnic, ki prodajajo zavarovanja dvomilijonski populaciji. In če upoštevamo, da je aktivne populacije okoli milijon (preostalo so upokojenci, brezposelni in mlajši od 18 let), lahko sklepamo, da je konkurenca zelo močna. Zato je mogoče pravilnejša odločitev za nakup deleža ali celote neke zavarovalnice in s tem takojšnje pridobitve želenega tržnega deleža.

Se morajo vsaj tisti največji sprijazniti z upadom prihodkov?

Seveda. Na slovenskem trgu so predvsem večje zavarovalnice dosegle limit in občutnejšo rast težko dosežejo. Zato so se že zdavnaj poskušale usmeriti na tuje trge, predvsem na trge bivše Jugoslavije, a so bile pri tem dostikrat manj uspešne. Težava je, da so se zanašale na skupno zgodovino, znane produkte in blagovno znamko ter umeščenost v prostor bivše države. Pa se je izkazalo, da temu ni tako. Izkušnja naše zavarovalniške skupine Merkur, ki ima tudi hčerinske družbe v bivših republikah Jugoslavije, je, da če želiš uspeti na drugem trgu, moraš imeti ves čas prisotno svojo strokovno ekipo. Ne zadošča, da si prisoten 3- ali 4-krat na mesec.

Trg se krči, s čimer se Triglav povsem strinja. Kot poudarjajo, so si za cilj raje zastavili dobičkonosnost.

Domnevam, da so tudi lastniki postavili drugačne zahteve. Ampak Triglav je tako velik sistem, da je dovolj že, da prepoloviš oglaševalski proračun, in se to pozna na rezultatu. Hkrati se nekaj milijonov evrov hitro najde tudi pri reorganizacijah, optimizacijah in konsolidacijah znotraj sistema.

Merkur zavarovalnica je v lasti Avstrijcev. Vas kaj stiskajo, da zmanjšajte stroške in povečajte dobičkonosnost?

Optimizacija stroškov poslovanja in ustvarjanje dobička je cilj vsake zasebne družbe, ne samo naše, in zato ne potrebujemo posebnih »pritiskov« lastnikov. Že vseh 20 let skušamo delovati optimalno in imamo vzpostavljeno kar se da učinkovito strukturo organizacije. Tudi v času debelih krav smo se obnašali racionalno na vseh področjih in rezultat je viden v naših vsakoletnih poslovnih izidih.

Ste zavarovalnice že našle vse rezerve v poslovanju? Bo morebiten izredni dvig škodnih primerov povzročil dvig premij?

Čeprav smo kompozitna zavarovalnica, smo večinoma usmerjeni v življenjska zavarovanja, ki nam prinesejo večino vseh premij. Tržimo tudi premoženjska zavarovanja, vendar ne avtomobilskih zavarovanj in zavarovanj plovil. V primeru zadnjih poplav v naši zavarovalnici nismo beležili ekstremno velikih škodnih zahtevkov, tako da v tem trenutku vsekakor ne razmišljamo o podražitvi premij na tem področju.

Kako kriza na splošno vpliva na vaše poslovanje?

Zavarovalnice, ki se ukvarjajo tudi s sklepanjem življenjskih zavarovanj, so v času krize povsod po svetu in po Evropi v neugodnem položaju. Res je, da standard pada in na splošno ni denarja. Pomembnejša je sprememba v obnašanju ljudi. V ospredje je prišlo splošno nezaupanje v finančne inštitucije. To predstavlja velik problem, saj se življenjska zavarovanja sklepajo za deset in več let.

Bodo premije pri premoženjskih zavarovanjih zaradi nestabilnega vremena čez tri leta res izdatno višje?

Načeloma ne. Res je vse več naravnih katastrof in posledično nastanka tudi velikega števila škod. Prav tako drži, da se zadnja leta čuti povečan pritisk na višino pozavarovalnih premij s strani velikih pozavarovalnic, kot sta Münich Re in Swiss Re, ki delujeta globalno in sta udeleženi pri večini velikih naravnih katastrof po svetu. Ko je prišlo do uničujočega cunamija na Japonskem, je to močno vplivalo na njihovo poslovanje. To bi lahko bili razlogi za povečanja premij premoženjskih zavarovanj. Vendar sem mnenja, da je za zavarovalnice podražitev premij zadnji ukrep, ki bi ga sprejele, če bi bilo to potrebno. Prej bi poiskale vse druge rezerve.

Še glede napovedane izenačitve višine premij pri življenjskih zavarovanjih za moške in ženske. Kdo je do zdaj subvencioniral koga?

Ni šlo za subvencioniranje nikogar. Dejstvo pač je, da ženske živijo dlje od moških in da je to statistična danost, ki so jo na podlagi tablic umrljivosti pri izračunu zavarovalnih premij upoštevale tudi zavarovalnice. Z uveljavitvijo evropske direktive o izenačitvi spolov po 20. decembru 2012 pa bo razlikovanje na podlagi spola prepovedano. Za zavarovanja, ki se bodo sklepala po tem datumu, bomo zavarovalnice že morale upoštevati direktivo in razlika bo nastala predvsem v višini premij v primerjavi s sedanjimi. Kakšne bodo te razlike, je še prezgodaj govoriti. Pričakovati pa je, da bodo premije po tem datumu nekoliko dražje za ženske.

Moški ne bodo plačevali manj?

Moški bodo ostali predvidoma približno na istem, kot so zdaj.

Ne bo prišlo do izravnave?

Seveda. Zdaj bodo premije za moške in ženske izenačene, vendar, kot rečeno, bodo za ženske predvidoma nekoliko dražje, kot so bile pred uveljavitvijo direktive.

Ali spremembe zadevajo le nove ali tudi stare zavarovance?

Direktiva je glede tega zelo nejasna, tako da bodo ta detajl urejale nacionalne zakonodaje. Zelo verjetno bodo za stara zavarovanja veljali stari pogoji, za nova pa novi. A zadeva se zaplete, če imate že sklenjeno pogodbo, pa želite po 20. decembru opraviti neko spremembo na zavarovanju. V tem primeru bomo »staro« stranko verjetno morali obravnavati po novem. In lahko se zgodi, da bodo nekateri za nekaj, za kar danes plačujejo 10 evrov, po novem plačevali 11, 12 ali več evrov.

Se torej obeta množičen vstop žensk v ta zavarovanja do uveljavitve direktive?

Tudi sami smo potencialne ženske stranke obveščali, naj zavarovanja sklenejo do 20. decembra, saj bodo zanje nekoliko cenejša kot kasneje. To je bila neke vrste tržna niša, ki smo jo uporabile zavarovalnice, vendar si nihče verjetno ne obeta masovnega sklepanja tovrstnih zavarovanj do uveljavitve direktive.

Kako dobrodošla je solventnost II?

Glavni namen solventnosti II je, da pod črto vidiš, ali si kapitalsko ustrezen in ali lahko na dolgi rok izpolnjuješ svoje obveznosti. Že pred leti, ko se je ideja pojavila, je bila v osnovi dobra, saj prispeva k transparentnosti in stabilnosti poslovanja. A skozi leta in močna lobiranja ter z nastankom gospodarske krize se je spreminjala. In danes imamo neko kompleksno rešitev, ki bo ustvarjala ogromno količino dokumentacije, ki bo lahko služila svojemu namenu, lahko pa tudi ne.

Ker bodo poročila izjemno kompleksna, se vprašam, ali bomo zaradi nove ureditve res delali boljše. Bodo zavarovanci res bolj zaščiteni? Dvomim. Samo bolj analitično bo vse skupaj. Premika se tudi rok za začetek uvedbe direktive, ki bi moral biti leta 2013. Zdaj je že leto kasneje, iz Bruslja pa že prihajajo informacije, da je v igri tudi leto 2015. Bo zadeva propadla? Mislim, da ne, ker se že dve ali tri leta temeljito pripravljamo na prehod in so pogoji, ki izhajajo iz solventnosti II, že postali del našega delovanja in razmišljanja.

Kolikšne stroške ste že imeli s prilagajanjem?

Nismo jih še ocenjevali, so pa kar visoki. Določena analitična orodja so zelo draga. Bila je tudi dilema, ali uporabljati neki skupni model za ocenjevanje kapitalske ustreznosti ali razviti svojega. Ker gredo stroški v desetine milijonov evrov, so tega sposobne le velike zavarovalnice in zavarovalniške skupine, pa še tu se bo redko katera odločila za to. Solventnost II uvaja tudi upravljalce tveganja in druge kadre. Množijo se zaposleni, ki jih drugače ne bi imeli.